Psalmi 35 - Ecumenical Edition（EKU）

Psalm 35 (34)Molitev preganjanega pravičnega

1Davidov.

Bôri se zoper nje, Gospod, ki se zoper mene borijo,

bojuj se zoper nje, ki se bojujejo zoper mene!

2Primi za ščit in zaslon

in vzdigni se meni v pomoč!

3Zavihti sulico in ustavi moje preganjalce,

reci moji duši: »Jaz sem tvoja rešitev!«

4Naj se sramujejo in zardé, ki mi strežejo po življenju,

naj se umaknejo in osramoté, ki mi nameravajo hudo.

5Naj bodo ko pleve pred vetrom,

ko jih angel Gospodov podi.

6Njih pot bodi temna in spolzka,

ko jih angel Gospodov preganja!

7Zakaj brez vzroka so mi nastavili svojo mrežo,

brez vzroka so skopali jamo zame.

8Iznenada naj jih zadene poguba,

mreža, ki so jo nastavili, naj jih same ujame;

v jamo, ki so jo skopali, naj sami padejo.

9Moja duša pa bo vriskala v Gospodu,

veselila se njegove pomoči.

10Vse moje moči ti kličejo:

»Gospod, kdo je tebi enak,

ki osvobajaš bednega iz rok mogočnika,

ubožca iz rok njega, ki ga pleni?«

11Lažnive priče so vstale;

česar si nisem bil svest, so me dolžile.

12Dobro so mi s hudim vračali;

zapuščena je moja duša.

13Ko so bili oni bolni, sem se jaz oblačil v raševino,

s postom sem svojo dušo pokoril

in molitve pri sebi opravljal.

14Kakor za prijatelja, za svojega brata, sem žalosten hodil,

kakor žalujoč za materjo, sem se potrt upogibal.

15Ko pa sem jaz omahoval, so se veselili in shajali,

zoper mene so se zbrali in me iznenada napadli.

Psovali so me in niso odnehali,

16skušali so me, zasmehovali so me,

z zobmi so zoper mene škripali.

17Gospod, doklej boš gledal?

Iztrgaj mojo dušo iz njihovih pogub,

moje življenje rjovečim levom!

18Zahvaljeval se ti bom v velikem zboru,

med številnim ljudstvom te hvalil.

19Naj se nad mano moji krivični sovražniki ne veselé,

naj si ne pomežikujejo, ki me brez vzroka sovražijo.

20Ne govoré namreč miroljubno,

temveč zoper mirne v deželi snujejo prevare;

21svoja usta zoper mene raztezajo,

govoré: »Ahà, ahà, s svojimi očmi smo videli!«

22Videl si, o Gospod, nikar ne molči,

Gospod, ne bodi daleč od mene!

23Zbudi se in vstani v mojo obrambo,

za mojo pravdo, moj Bog in moj Gospod!

24Prisodi mi pravico po svoji pravičnosti, Gospod!

Moj Bog, naj se nad mano ne veselé.

25Naj ne mislijo v svojem srcu: »Ahà, to smo želeli!«

Naj ne govoré: »Zdelali smo ga!«

26Naj se sramujejo in zardé vsi hkrati, ki se veselijo moje nesreče;

sramota in nečastje naj jih zagrneta, ki se povzdigujejo zoper mene.

27Radujejo in veselé naj se vsi, ki so naklonjeni moji pravičnosti,

in naj vedno govoré: »Poveličan bodi Gospod,

ki mu je všeč blagor njegovega hlapca!«

28In moj jezik bo oznanjal tvojo pravičnost,

vselej tvojo hvalo.