2 Samuel 18 - Ecumenical Edition（EKU）

1David je pregledal ljudi, ki so bili pri njem, in jim postavil poveljnike nad tisoč in poveljnike nad sto.

2Nato je dal David tretjino ljudi pod Joabovo poveljstvo, tretjino pod poveljstvo Sarvijinega sina Abisaja, Joabovega brata, in tretjino pod poveljstvo Etaja iz Geta. Kralj je rekel ljudem: »Tudi jaz pojdem z vami.«

3Ljudje pa so odgovorili: »Ne hodi! Kajti če pobegnemo, jim ne bo mar za nas. Če nas tudi polovica pade, ne bodo marali za nas. A ti veljaš za deset tisoč izmed nas. Zato je zdaj bolje, da si nam iz mesta v pomoč.«

4Kralj jim je odvrnil: »Kar se vam prav zdi, bom storil.« Potem se je kralj ustopil k vratom in vsa vojska je šla ven po sto in po tisoč.

5Kralj pa je zapovedal Joabu, Abisaju in Etaju: »Milo mi ravnajte z mladeničem Absalomom!« Vsa vojska je slišala, kako je kralj vsem poveljnikom dal naročilo glede Absaloma.

6Potem je šla vojska na polje zoper Izraela in prišlo je do bitke v Efraimovem gozdu.

7Tam so Davidovi ljudje porazili Izraelce in tisti dan je bilo tam poraženih veliko mož, dvajset tisoč.

8Boj se je razširil po vsej tamkajšnji pokrajini in gozd je ugonobil tisti dan več ljudi, kakor jih je meč pokončal.

9Absalom pa je slučajno naletel na Davidove ljudi. Absalom je jezdil na mezgu. Mezeg je prišel pod vejevje velikega hrasta. In obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, ko je mezeg izpod njega oddirjal.

10Neki mož je to videl in sporočil Joabu: »Glej, videl sem, da visi Absalom na hrastu.«

11Joab je odgovoril možu, ki mu je to sporočil: »Glej, če si ga videl, zakaj ga nisi ondi pobil na zemljo? Dal bi ti deset srebrnih seklov in pas.«

12Mož pa je odvrnil Joabu: »In ko bi se mi tudi tisoč srebrnikov izplačalo, bi ne stegnil roke zoper kraljevega sina. Kajti z lastnimi ušesi sem slišal, kako je kralj tebi, Abisaju in Etaju zapovedal: ‚Pazite mi na mladeniča Absaloma!‘

13Ako bi ga zavratno umoril, bi vse to ne ostalo kralju skrito in ti bi se umaknil.«

14Joab je rekel: »Ne bom se dalje s teboj mudil.« Vzel je tri sulice v roko in jih zasadil Absalomu v srce. Ko je bil še živ na hrastu,

15je pristopilo deset mladeničev, ki so Joabu nosili orožje, in so potolkli Absaloma ter ga ubili.

16Nato je Joab zatrobil na trombo in ljudje so nehali poditi Izraelce, ker je Joab ljudi ustavil.

17Potem so vzeli Absaloma, ga vrgli v gozdu v veliko jamo ter nanosili nanj silno velik kup kamenja. Ves Izrael pa je zbežal, vsak na svoj dom.

18Ko je Absalom še živel, si je dal postaviti spominski steber, ki je v Kraljevi dolini. Dejal je namreč: »Nimam sina, ki bi ohranil moje ime v spominu.« Zato je spominski steber imenoval po svojem imenu. Imenuje se Absalomov spomenik do današnjega dne.

Davidu sporočijo Absalomovo smrt

19Tedaj je rekel Sadokov sin Ahimaas: »Naj stečem in naznanim kralju, da mu je Gospod pravico izkazal nasproti njegovim sovražnikom.«

20Joab pa mu je odgovoril: »Danes nisi za glasnika. Drug dan boš naznanil; a danes ne boš naznanil, ker je kraljev sin mrtev.«

21In Joab je velel Kušitu: »Pojdi, naznani kralju, kar si videl!« Kušit se je Joabu priklonil in stekel.

22Sadokov sin Ahimaas pa je še enkrat rekel Joabu: »Naj pride kar koli! Tudi jaz bi rad tekel za Kušitom.« Joab je dejal: »Zakaj hočeš tja teči, moj sin? Saj ne dobiš potnine.«

23Odgovoril je: »Naj pride kar koli, potečem!« Tedaj mu je rekel: »Pa teci!« Ahimaas je tekel po planjavi in prehitel Kušita.

24David je sedel med obojnimi vrati. Čuvaj pa je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je povzdignil oči, glej, je videl, kako nekdo sam teče.

25Čuvaj je zaklical in javil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, je dobro naznanilo v njegovih ustih.« Ko je prihajal vedno bliže,

26je čuvaj zagledal, da še drug mož teče. Čuvaj je zaklical vratarju: »Glej, še drug mož teče sam!« Kralj je dejal: »Tudi ta je dober glasnik.«

27Čuvaj je dalje rekel: »Vidim, da prvi teče, kakor teče Sadokov sin Ahimaas.« Kralj je odgovoril: »To je dober mož in prihaja z dobrim naznanilom.«

28Ahimaas je zaklical kralju: »Pozdravljen!« Potem se je poklonil kralju z obrazom do tal in rekel: »Hvaljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki je predal ljudi, ki so vzdignili roko zoper mojega gospoda in kralja!«

29Kralj je vprašal: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Ahimaas je odgovoril: »Videl sem veliko vrvenje, ko je kraljevi služabnik Joab odposlal tvojega hlapca, pa ne vem, kaj je bilo.«

30Kralj je velel: »Odstopi, postavi se tja!« Odstopil je in stal.

31In glej, Kušit je prišel in Kušit je rekel: »Moj gospod in kralj naj sprejme veselo naznanilo: Gospod ti je danes izkazal pravico nasproti vsem, ki so se vzdignili zoper tebe.«

32Kralj pa je vprašal Kušita: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Kušit je odgovoril: »Kakor temu mladeniču naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda in kralja in vsem, ki se vzdigujejo zoper tebe z zlobnim namenom!«