1 Samuel 22 - Ecumenical Edition（EKU）

David v moabski deželi

1David je odšel od ondod in pobegnil v votlino Odolam. Ko so to slišali njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, so prišli tja k njemu.

2Dalje so se zbrali pri njem vsake vrste stiskani, zadolženi in nezadovoljni ljudje. Postal jim je poglavar in pridružilo se mu je kakih štiristo mož.

3Od tod je odšel David v Masfo na Moabskem ter rekel moabskemu kralju: »Prosim, naj ostaneta moj oče in moja mati pri vas, dokler ne zvem, kaj bo Bog z menoj storil.«

4Pustil ju je torej pri moabskem kralju. Ostala sta pri njem ves čas, dokler je bil David v trdnjavi.

5Tedaj je prerok Gad rekel Davidu: »Ne bivaj dalje v trdnjavi! Odpravi se in pojdi v Judovo deželo!« David se je odpravil in prišel v Jaarharet.

Pokol duhovnikov v Nobu

6Savel je slišal, da so zvedeli za Davida in za može, ki so bili z njim. Savel je ravno sedel v Gabai pod tamarisko na višavi s sulico v roki, vsi njegovi služabniki pa so stali okoli njega.

7Tedaj je Savel svojim služabnikom, ki so stali okoli njega, rekel: »Poslušajte, Benjaminovci! Bo li vam vsem dal Isajev sin tudi njiv in vinogradov, bo li vas vse naredil za tisočnike in stotnike,

8da ste se vsi zarotili zoper mene in mi ni nihče naznanil, ko je moj sin sklenil zavezo z Isajevim sinom? Nikomur izmed vas ni bilo zame žal in nihče mi ni naznanil, da je moj sin nahujskal mojega hlapca za sovražnika zoper mene, kakor je to zdaj.«

9Tedaj je odgovoril Edomec Doeg, ki je stal pri Savlovih služabnikih, in rekel: »Videl sem, da je prišel Isajev sin v Nob k Ahimeleku, Ahitobovemu sinu.

10Ta je vprašal zanj Gospoda za svèt in mu dal živeža. Dal mu je tudi meč Filistejca Goljata.«

11Nato je kralj dal poklicati duhovnika Ahimeleka, Ahitobovega sina, in vso hišo njegovega očeta, duhovnike v Nobu, in vsi ti so prišli h kralju.

12Savel je rekel: »Poslušaj, Ahitobov sin!« Odgovoril je: »Tukaj sem, gospod.«

13Savel mu je rekel: »Zakaj sta se zarotila zoper mene, ti in Isajev sin, da si mu dal kruha in meč in vprašal zanj Boga za svèt, tako da se je vzdignil zoper mene kot sovražnik, kakor je to zdaj?«

14Ahimelek je kralju odgovoril: »Kdo je med vsemi tvojimi služabniki tako zanesljiv ko David, kraljev zet, poveljnik tvoje telesne straže in češčen v tvoji hiši?

15Sem li šele ta dan začel Boga zanj za svèt vpraševati? Nikakor! Naj vendar kralj nič ne podtika svojemu služabniku in vsej hiši njegovega očeta. Kajti o vsem tem tvoj služabnik ni nič vedel, ne majhnega ne velikega.«

16Kralj pa je odvrnil: »Umreti moraš, Ahimelek, ti in vsa hiša tvojega očeta!«

17In kralj je ukazal stražarjem, ki so stali pri njem: »Pojdite in pobijte Gospodove duhovnike! Kajti tudi ti so Davida podpirali in mi niso naznanili, dasi so vedeli, da je bil na begu.« Kraljevi služabniki pa niso hoteli stegniti rok, da bi pobili Gospodove duhovnike.

18Tedaj je velel kralj Doegu: »Pojdi ti in pobij duhovnike!« In Edomec Doeg je šel ter pobil duhovnike ter pomoril tisti dan petinosemdeset mož, ki so nosili platneni naramnik.

19Nob, mesto duhovnikov, pa je udaril z ostrim mečem, može in žene, otroke in dojence, vole in osle in drobnico z ostrim mečem.

20Le en sin Ahitobovega sina Ahimeleka, ki mu je bilo ime Abjatar, je ušel in zbežal k Davidu.

21Abjatar je sporočil Davidu, da je Savel dal pomoriti Gospodove duhovnike.

22David pa je rekel Abjatarju: »Vedel sem tisti dan, ker je bil Edomec Doeg ondi, da bo gotovo povedal Savlu. Jaz sem kriv smrti vseh oseb iz hiše tvojega očeta.

23Ostani pri meni, ne boj se! Kajti kdor meni streže po življenju, bo tudi tebi stregel po življenju. Pri meni si varen.«