2 Mojzes 15 - Ecumenical Edition（EKU）

Slavospev za rešitev

1Tedaj je pel Mojzes in Izraelovi sinovi Gospodu tole pesem. Peli so:

»Pel bom Gospodu, ker je prevzvišen;

konja z vodnikom je pahnil v morje.

2Gospod je moja moč in moja pesem,

ker mi je bil rešitelj.

To je moj Bog, zato ga bom slavil,

Bog mojega očeta, zato ga bom veličal.

3Gospod je bojník, ime mu je Jahve.

4Faraonove vozove in njegovo vojsko je pahnil v morje;

cvet njegovih borcev je utonil v Rdečem morju.

5Zagrnili so jih valovi; šli so v globočino kakor kamen.

6Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo,

tvoja desnica, Gospod, je strla sovraga.

7S polnostjo svojega veličastva si porazil svoje nasprotnike!

Izpustil si svojo jezo: požrla jih je kot strnišče.

8Z dihom tvojih nosnic so se nakopičile vode;

kakor jez je stalo valovje,

strdili so se valovi sredi morja.

9Sovrag je dejal: ‚Pojdem za njimi, jih dohitim, razdelim plen;

nasitila se jih bo moja duša;

izderem svoj meč; moja roka jih uniči.‘

10Pihnil si s svojim dihom in zagrnilo jih je morje;

pogreznili so se kot svinec v silnem vodovju.

11Kdo je kakor ti, Gospod, med bogovi?

Kdo je kakor ti, veličastni v svetosti,

strašen v slavnih delih, čudodelnik?

12Stegnil si desnico in zemlja jih je požrla.

13Vodil si v svoji milosti ljudstvo, ki si ga rešil;

peljal s svojo močjo k svojemu svetemu prebivališču.

14Narodi so slišali in vztrepetali;

strah je prevzel filistejske prebivalce.

15Tedaj so se prestrašili edomski knezi;

strah je spreletel moabske junake;

srce je upadlo vsem kanaanskim prebivalcem.

16Strah in groza jih navda;

zaradi tvoje mogočne roke odrevené kakor kamen,

dokler tvoje ljudstvo, Gospod, ne prejde mimo,

dokler ne prejde mimo ljudstvo, ki si ga pridobil.

17Popelješ jih in zasadiš jih v pogorju svoje lastnine,

na kraju, ki si ga, Gospod, pripravil za svoje prebivališče,

v svetišču, Gospod, ki so ga tvoje roke ustanovile.

18Gospod kraljuje na veke in vedno!«

19Ko so namreč prišli faraonovi konji z njegovimi vozmi in konjeniki v morje, je Gospod nad njimi zagrnil vodo morja, medtem ko so Izraelovi sinovi odšli po suhem sredi morja.

20Tedaj je vzela Aronova sestra, prerokinja Marija, bobnico v roko in vse žene so se ji pridružile z bobnicami in plesi.

21In Marija jim je odpevala:

»Pojte Gospodu, ker je prevzvišen;

konja z vodnikom je pahnil v morje.«

II. Pot k SinajuPrva postaja: Mara

22Tedaj je Mojzes vzdignil Izraela od Rdečega morja in odšli so v puščavo Sur; hodili so tri dni po puščavi in niso našli vode.

23Potem so prišli v Maro, pa niso mogli piti vode, ker je bila grenka; zato se je kraj imenoval Mara.

24Ljudstvo pa je godrnjalo zoper Mojzesa: »Kaj bomo pili?«

25In vpil je h Gospodu in Gospod mu je pokazal les; ko ga je vrgel v vodo, je voda postala sladka. Tam mu je dal postavo in pravo in tam ga je preskušal.

26Rekel je: »Ako boš res poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in delal, kar je prav v njegovih očeh, in se pokoril njegovim zapovedim in spolnjeval vse njegove zakone, ti ne naložim nobene izmed bolečin, ki sem jih naložil Egiptu; kajti jaz, Gospod, sem tvoj zdravnik.«

27Nato so prišli v Elim, kjer je bilo dvanajst studencev in sedemdeset palm; tam so šotorili ob vodi.