Sodniki 9 - Ecumenical Edition（EKU）

Abimeleka postavijo za kralja

1Jerobaalov sin Abimelek pa je šel v Sihem k bratom svoje matere in govoril njim in vsej rodovini očetove hiše svoje matere:

2»Recite vendar jasno vsem sihemskim meščanom: ‚Kaj je boljše za vas, da vam vlada sedemdeset mož, vsi Jerobaalovi sinovi, ali da vam vlada le en mož? Spomnite se tudi, da sem vaša kost in vaše meso!‘«

3Ko so bratje njegove matere jasno povedali o njem vsem sihemskim meščanom vse te besede, se je nagnilo njih srce k Abimeleku, ker so rekli: »Naš brat je.«

4In dali so mu sedemdeset srebrnih seklov iz templja Baala zaveze. S tem si je Abimelek najel ubožnih in drznih mož, da so šli za njim.

5Potem je prišel v hišo svojega očeta v Efro in pomoril svoje brate, Jerobaalove sinove, sedemdeset mož, na enem kamnu. Samo najmlajši Jerobaalov sin Joatam je ostal, ker se je bil skril.

6Nato so se zbrali vsi sihemski meščani in vsa hiša Mela, ter šli in postavili Abimeleka za kralja pri hrastu, ki je bil v Sihemu.

Joatamova basen

7Ko so Joatamu to sporočili, je šel, se postavil na vrh gore Garizima, povzdignil svoj glas, zavpil in jim rekel:

»Poslušajte me, sihemski meščani,

da vas bo Bog poslušal!

8Šla so, šla drevesa,

da si mazilijo kralja.

In so dejala oljki:

‚Kraljuj nad nami!‘

9Odgovorila jim je oljka:

‚Naj li pustim svojo maščobo,

ki z njo časti se Bog in človek,

pa se grem poviševat nad drevesa?‘

10In drevesa so dejala smokvi:

‚Pridi, kraljuj nad nami!‘

11Odgovorila jim je smokva:

‚Naj li pustim svojo sladkobo

in svoje dobro sadje,

pa se grem poviševat nad drevesa?‘

12In drevesa so dejala vinski trti:

‚Pridi, kraljuj nad nami!‘

13Odgovorila jim je vinska trta:

‚Naj pustim li svoje vino,

ki Boga razveseljuje in človeka,

pa se grem poviševat nad drevesa?‘

14In vsa drevesa so dejala trnovemu grmu:

‚Pridi, kraljuj nad nami!‘

15Odgovoril je trnov grm drevesom:

‚Če si me res hočete maziliti za kralja,

pridite, počivajte v moji senci!

Če ne, naj pride s trnja ogenj

in naj použije cedre libanonske.‘

16Zdaj torej, če ste zvesto in pošteno ravnali, da ste Abimeleka postavili za kralja, in če ste prav ravnali z Jerobaalom in z njegovo hišo in mu storili po delu njegovih rok –

17saj se je moj oče za vas bojeval in zastavil svoje življenje ter vas rešil iz rok Madiancev –,

18vi pa ste se zdaj vzdignili zoper hišo mojega očeta in pomorili njegove sinove, sedemdeset mož, na enem kamnu ter postavili Abimeleka, sina njegove dekle, za kralja sihemskim meščanom, ker je vaš brat; –

19če ste torej ta dan zvesto in pošteno ravnali z Jerobaalom in z njegovo hišo, tedaj se veselite Abimeleka in tudi on naj se vas veseli!

20Če pa ne, naj pride ogenj od Abimeleka in naj použije sihemske meščane in hišo Melo. In naj pride ogenj od sihemskih meščanov in od hiše Mela in naj použije Abimeleka.«

21Nato je Joatam zbežal in hitro odšel v Bero in tam prebival iz strahu pred svojim bratom Abimelekom.

Upor proti Abimeleku

22Abimelek je vladal nad Izraelom tri leta.

23Bog pa je poslal zlega duha nad Abimeleka in sihemske meščane, tako da so se sihemski meščani izneverili Abimeleku,

24da bi zvrnil zločin nad sedemdesetimi Jerobaalovimi sinovi in položil njih kri na njih brata Abimeleka, ki jih je umoril, in na sihemske meščane, ki so mu okrepili roke, da je umoril svoje brate.

25In sihemski meščani so mu na gorskih višinah postavili zasede in so oropali vse, ki so hodili mimo njih po potu. To se je sporočilo Abimeleku.

26Prišel je namreč Obedov sin Gaal s svojimi brati in se nastanil v Sihemu; sihemski meščani pa so mu zaupali.

27Šli so na polje in v svojih vinogradih trgali in tlačili grozdje, priredili veselico, šli v hišo svojega boga, jedli in pili ter preklinjali Abimeleka.

28Tedaj je Obedov sin Gaal rekel: »Kdo je Abimelek in kdo je Sihem, da bi mu služili? Ali ni Jerobaalov sin in Zebul njegov oskrbnik? Služite možem Sihemovega očeta Hemorja! Zakaj bi onemu služili?

29Kdo mi dá to ljudstvo v moje roke? In pregnal bom Abimeleka.« Abimeleku pa se je reklo: »Okrepi svojo vojsko in pridi!«

30Ko je mestni poglavar Zebul slišal besede Obedovega sina Gaala, se je zelo razsrdil.

31Poslal je skrivoma sle k Abimeleku s sporočilom: »Glej, Obedov sin Gaal je prišel s svojimi brati v Sihem. In glej, podpihujejo mesto zoper tebe.

32Zdaj se torej vzdigni ponoči z ljudstvom, ki je pri tebi, in napravi na polju zasedo!

33Zjutraj pa, ko vzide sonce, se zgodaj vzdigni in plani na mesto! In glej, ko pride z ljudstvom, ki je pri njem, zoper tebe, mu stori, kar more tvoja roka!«

34Abimelek se je vzdignil ponoči z vsem ljudstvom, ki je bilo pri njem, in šli so v zasedo proti Sihemu v štirih krdelih.

35Ko pa je Obedov sin Gaal prišel ven ter stopil pred mestna vrata, se je vzdignil Abimelek z ljudstvom, ki je bilo pri njem, iz zasede.

36Gaal je zagledal ljudstvo in rekel Zebulu: »Glej, ljudstvo prihaja z gorskih višin!« Zebul pa mu je odgovoril: »Senco gora imaš za ljudi.«

37Gaal pa je še govoril in rekel: »Glej, ljudstvo prihaja iz osredka dežele in eno krdelo gre po potu od hrasta čarovnikov.«

38Tedaj mu je Zebul rekel: »Kje so zdaj tvoja usta, ki so govorila: ‚Kdo je Abimelek, da bi mu služili?‘ Ali ni to ljudstvo, ki si ga zaničeval? Pojdi vendar zdaj in se bojuj z njimi.«

39In šel je Gaal na čelu sihemskih meščanov in se bojeval z Abimelekom.

40Toda Abimelek ga je zapodil v beg, tako da je bežal pred njim; in do mestnih vrat je padlo veliko ubitih.

41Ko je Abimelek ostal v Rumi, je Zebul pregnal Gaala in njegove brate; tako niso mogli ostati v Sihemu.

42Ko so drugi dan šli ljudje na polje in se je to Abimeleku naznanilo,

43je vzel ljudstvo in ga razdelil v tri krdela ter napravil zasedo na polju. Pogledal je torej in glej, ljudje so prišli iz mesta. Tedaj je planil nadnje, da bi jih pobil.

44Abimelek in krdelo, ki je bilo pri njem, so naskočili in se ustavili pri mestnih vratih; drugi dve krdeli pa sta udarili na vse, ki so bili na polju, ter jih pobili.

45Potem je Abimelek oblegal mesto ves tisti dan. Ko je mesto zavzel, je pobil ljudi, ki so bili v njem, in razdejal mesto ter ga potresel s soljo.

46Ko so vsi meščani sihemskega stolpa to slišali, so šli v klet v templju boga zaveze.

47Abimeleku pa se je sporočilo, da so se zbrali vsi meščani sihemskega stolpa.

48Tedaj je šel Abimelek z vsem ljudstvom, ki je bilo pri njem, na goro Selmon. In Abimelek je vzel sekiro v roko, odsekal vejo z drevesa, jo vzdignil in zadel na ramo ter velel ljudstvu, ki je bilo pri njem: »Videli ste, kar sem storil; storite hitro kakor jaz!«

49In odsekalo je tudi vse ljudstvo vsak svojo vejo ter šlo za Abimelekom. In zmetali so jih na klet ter klet zažgali. Tako so morali umreti tudi vsi ljudje sihemskega stolpa, okrog tisoč mož in žen.

50Potem je šel Abimelek k Tebesu. Oblegal je Tebes in ga zavzel.

51Sredi mesta pa je bil močen stolp, kamor so zbežali vsi možje in žene in vsi mestni voditelji. Zapahnili so za seboj in šli na streho stolpa.

52Abimelek je prišel do stolpa in ga začel oblegati. Ko pa se je približal vratom stolpa, da bi jih zažgal,

53je vrgla neka žena gornji mlinski kamen Abimeleku na glavo ter mu razbila lobanjo.

54Tedaj je hitro poklical mladeniča, ki mu je nosil orožje, in mu velel: »Potegni svoj meč in me umori, da ne porečejo o meni: ‚Žena ga je ubila!‘« In njegov oproda ga je prebodel, da je umrl.

55Ko pa so Izraelci videli, da je Abimelek mrtev, so šli vsak v svoj kraj.

56Tako je Bog kaznoval Abimelekov zločin, ki ga je storil nad svojim očetom, ko je ubil sedemdeset svojih bratov.

57Tudi vse zlo Sihemljanov je Bog zvrnil na njih glavo. Tako je prišlo nadnje prekletstvo Jerobaalovega sina Joatama.