Psalmi 69 - Ecumenical Edition（EKU）

Psalm 69 (68)Žalostinka

1Zborovodju, po »Lilije«, Davidov.

2Reši me, o Bog;

zakaj vode so mi prišle do grla!

3Pogrezam se v globoko blato,

ni mesta, kamor bi nogo postavil;

zašel sem v globino vodá

in valovi me zagrinjajo.

4Utrudil sem se z vpitjem,

hripavo je moje grlo;

oči mi pešajo,

ko čakam svojega Boga.

5Več jih je ko las na moji glavi,

ki me sovražijo brez vzroka,

bolj so močni ko moje kosti,

ki mi krivično nasprotujejo:

mar naj vrnem, česar nisem ugrabil?

6O Bog, ti veš za mojo nespamet

in moje pregrehe ti niso prikrite.

7Naj ne bodo zaradi mene osramočeni, ki upajo vate,

o Gospod, Gospod nad vojskami!

Naj ne zardé zaradi mene, ki te iščejo,

o Izraelov Bog.

8Ker zaradi tebe sem prenašal zasramovanje,

sramota je pokrila moje obličje.

9Tujec sem postal svojim bratom,

odtujen sinovom svoje matere.

10Zakaj gorečnost za tvojo hišo me razjeda,

sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo.

11S postom sem pokoril svojo dušo,

pa se mi je obrnilo v zasramovanje.

12Nadel sem raševino za obleko,

pa sem jim bil v zasmeh.

13Govoričijo zoper mene, ki posedajo pri vratih,

sramotijo me vinski pivci.

14Jaz pa molim k tebi, Gospod,

ob času milosti, o Bog;

usliši me po svoji veliki dobroti,

po svoji zvesti pomoči!

15Potegni me iz blata, da se ne pogreznem,

reši me mojih sovražnikov,

in iz globin vodá!

16Naj me valovi vodá ne zagrnejo,

naj me globina ne pogoltne,

naj brezno ne zapre svojega žrela nad mano.

17Usliši me, Gospod, ker je tvoja milost dobrotljiva,

po obilnosti svojega usmiljenja se ozri name!

18Ne skrivaj svojega obličja pred svojim hlapcem;

hitro me usliši, ker sem v stiski!

19Približaj se moji duši, odreši jo;

zaradi mojih sovražnikov me osvobodi!

20Ti veš, kako me zasramujejo, sramoté, mi jemljejo čast,

pred tvojimi očmi so vsi moji zatiralci.

21Zasramovanje mi je strlo srce, onemogel sem;

pričakoval sem sočutja, a ga ni bilo,

tolažnikov, a jih nisem našel.

22V jed so mi dali žolča,

v moji žeji so me napajali s kisom.

23Njih miza jim bodi v zanko

in v past prijateljem!

24Njih oči naj otemné, da ne bodo videli,

stori, da bodo njih ledja vedno majáva.

25Izlij nanje svojo nevoljo,

ogenj tvoje jeze naj jih zgrabi.

26Njih bivališče naj bo opustošeno,

v njih šotorih naj nihče ne prebiva.

27Zakaj njega, ki si ga ti udaril, so preganjali,

in bolečino njega, ki si ga ti ranil, so še večali.

28Pridevaj krivdo k njihovi krivdi,

naj ne veljajo za pravične pri tebi.

29Naj se izbrišejo iz knjige živih,

naj ne bodo zapisani s pravičnimi.

30Jaz pa sem beden in trpeč;

tvoja pomoč, o Bog, naj me varuje.

31Hvalil bom ime Boga s pesmijo,

poveličeval ga z zahvalo.

32To bo Bogu bolj všeč ko žrtev vola,

bolj ko junca z rogovi in parklji.

33Glejte, ponižni, in veselite se,

naj oživi vaše srce, ki iščete Boga!

34Zakaj Gospod sliši ubožce,

svojih jetnikov ne prezira.

35Naj ga hvalijo nebesa in zemlja,

morja in kar se v njih giblje.

36Zakaj Bog bo rešil Sion

in pozidal Judova mesta:

in bivali bodo tam in ga imeli v lasti;

37zarod njegovih služabnikov ga bo podedoval,

v njem bodo prebivali, kateri ljubijo njegovo ime.