3 Mojzes 22 - Ecumenical Edition（EKU）

1Gospod je govoril Mojzesu:

2»Povej Aronu in njegovim sinovom, naj spoštljivo ravnajo s svetimi darovi, ki mi jih Izraelovi sinovi posvečujejo, da ne oskrunijo mojega svetega imena; jaz sem Gospod!

3Reci jim: ‚Kdor koli izmed vaših potomcev od roda do roda se približa svetim darovom, ki jih Izraelovi sinovi posvečujejo Gospodu, pa je omadeževan, ta naj se iztrebi izpred mojega obličja; jaz sem Gospod!

4Nihče izmed Aronovega zaroda, ki je gobav ali ima tok, ne sme uživati svetih darov, dokler se ne očisti. Kdor se dotakne kogar koli, ki je po mrliču omadeževan, ali komur uhaja seme,

5ali kdor se dotakne katere koli golazni, ki se z njo omadežuje, ali človeka, ki se z njim omadežuje, ali se kakor koli že omadežuje:

6kdor se kaj takega dotakne, bodi nečist do večera in naj ne uživa svetih darov, dokler se ne skoplje v vodi!

7Ko sonce zaide, je čist in potem sme uživati svete darove; kajti to je njegova hrana.

8Kaj poginulega ali od zveri raztrganega naj ne uživa, da se s tem ne omadežuje; jaz sem Gospod!

9Spolnjujejo naj mojo naredbo, da se zaradi tega ne pregrešijo in ne umrjejo zaradi tega, ko bi to oskrunili. Jaz, Gospod, sem, ki jih posvečujem!

10Noben drug ne sme uživati svetega; duhovnikov gostač in najemnik ne smeta jesti svetega.

11Če pa duhovnik kupi koga za denar, sme to uživati; tudi tisti, ki so rojeni v njegovi hiši, smejo uživati njegovo hrano.

12Če se duhovnikova hči omoži z neduhovnikom, ne sme uživati svetih darov, darovanih z dviganjem.

13Če je pa duhovnikova hči ovdovela ali bila odslovljena in nima otrok ter se vrne v hišo svojega očeta kakor v svoji mladosti, sme uživati hrano svojega očeta; toda noben drug ne sme uživati od tega.

14Kdor bi jedel sveto ponevedoma, naj sveto povrne duhovniku in doda še peti del tega.

15Nikar naj ne oskrunjajo svetih darov Izraelovih sinov, ki jih darujejo Gospodu,

16in naj jim ne nalagajo krivde greha, ko bi uživali njihove svete darove; kajti jaz, Gospod, sem, ki jih posvečujem!‘«

Neoporečnost daritvenih živali

17Gospod je govoril Mojzesu:

18»Govori Aronu in njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom in jim reci: ‚Če kdo iz Izraelove hiše ali izmed tujcev v Izraelu daruje svoj dar, bodisi kakršen koli zaobljubljen ali prostovoljen dar, ki ga daruje Gospodu v žgalno daritev,

19naj bo tak, da boste všeč: brezmadežen samec od govedi, ovac ali koz!

20Ničesar, kar ima hibo, ne darujte; kajti ne bo za vas všečno!

21Če kdo hoče darovati mirovno daritev Gospodu, da spolni obljubo ali kot prostovoljen dar, od govedi ali drobnice, naj bo brez madeža, da bo všeč; nobene hibe ne sme imeti na sebi.

22Kar je slepo ali polomljeno ali pohabljeno ali kozavo ali garjavo ali lišajasto, tega ne darujte Gospodu in tega ne devajte na oltar kot ognjeno daritev za Gospoda!

23Govedo ali ovco s predolgimi ali prekratkimi udi smeš darovati kot prostovoljen dar, kot zaobljubljena daritev pa ne bo všečna.

24Živinčeta, ki ima zmečkana ali stolčena ali odtrgana ali zrezana moda, ne darujte Gospodu! Kaj takega ne smete delati v svoji deželi;

25tudi iz tujčeve roke ne smete nič takega darovati kot hrano svojega Boga; kajti to je pokvarjeno, ima hibo, ne bo za vas všečno.‘«

26Gospod je govoril Mojzesu:

27»Ko je tele ali jagnje ali kozlè storjeno, naj ostane sedem dni pri svoji materi; od osmega dne pa in poslej bo všečno kot dar v ognjeno daritev za Gospoda.

28Goveda ali ovce ne smete klati isti dan z njenim mladičem.

29Ko darujete zahvalno daritev Gospodu, darujte tako, da bo za vas všečna!

30Tisti dan naj se použije, nič je ne puščajte do jutra; jaz sem Gospod!

31Držite se torej mojih zapovedi in jih spolnjujte; jaz sem Gospod!

32Ne skrunite mojega svetega imena, da bom posvečevan med Izraelovimi sinovi; jaz, Gospod, sem, ki vas posvečujem,

33ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da bi vam bil Bog, jaz, Gospod!«