Job 32 - Ecumenical Edition（EKU）

II. Eliujevi govoriUvod

1Ti trije možje so nehali Jobu odgovarjati, ker se jim je zdel pravičen.

2Tedaj se je razsrdil Eliu, Barahelov sin, Buzijec iz Ramovega rodu. Nad Jobom se je razsrdil, ker se je nasproti Bogu imel za pravičnega.

3In nad tremi njegovimi prijatelji se je razsrdil, ker niso našli odgovora in so Joba vendarle krivili.

4Eliu je čakal, ko so ti govorili z Jobom, ker so bili starejši od njega.

5Ko je torej Eliu videl, da ni odgovora v ustih treh mož, se je razsrdil.

6Eliu, Barahelov sin, Buzijec, je spregovoril in rekel:

Eliujev prvi govorZakaj Eliu nastopi

Sicer sem še mlad po letih,

vi pa ste priletni;

zato sem se obotavljal in se bal,

da vam pokažem svoje znanje.

7Mislil sem: »Starost naj govori,

množina let naj naznani modrost!«

8Toda le duh, ki je v človeku,

le dih Vsemogočnega mu daje razumnost.

9Niso priletni vedno modri,

ne vedo, kaj je prav, le starci.

10Zato pravim: »Poslušajte me!

Tudi jaz hočem pokazati svoje znanje!«

11Glejte, čakal sem na vaše besede,

poslušal vaše razumne misli,

dokler bi ne našli pravih besed!

12Pazljivo sem vam sledil,

a glejte, nihče ni Joba ovrgel,

nihče izmed vas ni izpodbil njegovih besed!

13Ne govorite: »Našli smo pri njem modrost.

Samo Bog, ne človek, ga more ugnati!«

14Govorov ni obrnil zoper mene,

jaz mu ne bom odgovarjal z vašimi besedami.

15Potrti so, ne morejo več ugovarjati;

zmanjkalo jim je besed.

16Mar naj še čakam, ko ne govoré več,

ko stojé in več ne odgovarjajo?

17Odgovoriti hočem tudi jaz svoj del,

tudi jaz hočem pokazati svoje znanje.

18Zakaj poln sem besed,

duh v moji notranjosti me priganja.

19Glejte, moja notranjost je ko novo vino brez iztoka,

ko novi mehovi, ki pokajo.

20Govoriti hočem, da začutim olajšanje,

odprl bom svoje ustnice, da odgovorim!

21Za nikogar se ne bom zavzemal,

nikomur se ne laskal.

22Zakaj ne znam se laskati,

sicer me moj Stvarnik kmalu pobere.