1 Samuel 17 - Ecumenical Edition（EKU）

David premaga Goljata

1Filistejci so zbrali svojo vojsko za boj. Zbrali so se pri Soku Judovem in se utaborili med Sokom in Azeko pri Efesdomimu.

2Tudi Savel in Izraelci so se zbrali, se utaborili v Terebintovi dolini in se pripravili za boj zoper Filistejce.

3Filistejci so stali na gori na oni strani, Izraelci pa so stali na gori na tej strani, tako da je bila dolina med njimi.

4Iz tabora Filistejcev je stopil posredovalec. Imenoval se je Goljat17,4 Goljat. 2 Sam 21,19 beleži drugo izročilo o Goljatu. Po tem izročilu je zmagal nad Goljatom eden izmed Davidovih junakov. Ni prav jasno, katero izročilo je prvotno. in je bil iz Geta, visok šest komolcev in eno dlan.

5Imel je na glavi bronasto čelado in bil oblečen v luskinast oklep; teža tega oklepa je bila pet tisoč seklov brona.

6Na nogah je imel bronaste golenice in na plečih bronasto kopje.

7Kopjišče njegove sulice je bilo kakor tkalčje vratilo in konica njegove sulice je imela šeststo seklov železa. Pred njim pa je stopal njegov oproda.

8Ustopil se je torej, klical proti Izraelovim vrstam in jim rekel: »Zakaj ste se prišli pripravljat za boj? Ali nisem jaz Filistejec, vi pa Savlovi hlapci? Izberite si koga in naj stopi dol k meni!

9Ako se bo mogel z menoj boriti in me ubije, bomo mi vam sužnji. Če bom pa jaz močnejši in ga ubijem, boste vi nam sužnji in nam boste služili.«

10Potem je Filistejec rekel: »Danes sem zasmehoval Izraelove vrste: ‚Dajte mi koga, da se bova skupaj bojevala!‘«

11Ko so Savel in vsi Izraelci slišali te Filistejčeve besede, so se prestrašili in se silno bali.

12David je bil torej sin tistega Efratejca iz Betlehema Judovega, ki se je imenoval Isaj in je imel osem sinov. V Savlovih dneh je bil mož že star, prileten med možmi.

13Trije starejši Isajevi sinovi so šli za Savlom na vojsko. Njegovi trije sinovi, ki so šli na vojsko, so se imenovali: prvorojeni Eliab, drugi Abinadab in tretji Sama.

14David pa je bil najmlajši. Trije starejši so torej šli za Savlom.

15David je šel večkrat od Savla domov past drobnico svojega očeta v Betlehemu.

16Filistejec je prihajal zjutraj in zvečer in se nastavljal štirideset dni.

17Tedaj je rekel Isaj svojemu sinu Davidu: »Vzemi za svoje brate efo tega praženega zrnja in teh deset hlebov ter jih hitro nesi svojim bratom v tabor!

18Teh deset hlebov sira pa nesi tisočniku! Pozvedi, kako se godi tvojim bratom in sprejmi njihovo mezdo!

19Savel je z njimi in vsemi Izraelci v Terebintovi dolini v boju zoper Filistejce.«

20Drugo jutro je David zgodaj vstal, izročil drobnico čuvaju, se oprtil in napotil, kakor mu je Isaj ukazal. Ko je prišel do vozne zagrade, je vojska ravno odhajala v bojnem redu in zagnala bojni krik.

21Izraelci in Filistejci so se razvrstili v boj, vrsta proti vrsti.

22David je oddal svoje stvari pratežnemu čuvaju in tekel v bojno vrsto. Ko je prišel, je vprašal svoje brate, kako se jim godi.

23Ko je še govoril z njimi, glej, je stopil iz vrst Filistejcev posredovalec z imenom Goljat, Filistejec iz Geta, in govoril iste besede, tako da je David slišal.

24Ko so Izraelci zagledali tega moža, so vsi pred njim bežali in se silno bali.

25Neki Izraelec je rekel: »Ste li videli tega moža, ki tu sem prihaja? Hodi namreč Izraela zasmehovat. Kdor ga ubije, ga bo kralj zelo obogatil, mu dal svojo hčer in oprostil davkov hišo njegovega očeta v Izraelu.«

26David je vprašal može, ki so stali pri njem: »Kaj se bo dalo možu, ki ubije tegale Filistejca in Izraelu odvzame sramoto? Kdo je pač ta neobrezani Filistejec, da zasmehuje bojne vrste živega Boga?«

27Ljudje so mu isto odgovorili: »Tako se bo nagradil mož, ki ga ubije.«

28Ko je njegov starejši brat Eliab slišal, kako je z možmi govoril, se je Eliab razsrdil nad Davidom in rekel: »Čemu si vendar prišel? Komu si izročil ono čredico drobnice v pustinji? Poznam tvojo prevzetnost in malopridnost tvojega srca. Prišel si gledat bitko.«

29David je odgovoril: »Kaj sem pa storil? Ni li bilo samo vprašanje?«

30Obrnil se je od njega proti drugemu in vprašal isto. Ljudje so mu odgovorili kakor poprej.

31Ko so slišali, kaj je David govoril, so to sporočili Savlu. Ta je poslal ponj.

32David je rekel Savlu: »Nikomur naj ne upade srce zaradi njega! Tvoj služabnik pojde in se bo bojeval s tem Filistejcem.«

33Savel je odgovoril Davidu: »Ne moreš iti proti temu Filistejcu, da bi se bojeval z njim. Kajti mladenič si še, on pa je vojak od svoje mladosti.«

34David je odvrnil Savlu: »Tvoj služabnik je pasel drobnico svojemu očetu. Če je prišel lev ali medved in pobral ovco iz črede,

35sem tekel za njim, ga udaril in mu jo iztrgal iz žrela. Ako pa se je vzdignil zoper mene, sem ga zagrabil za grivo, ga pobil in ubil.

36Tako leva kakor medveda je ubil tvoj služabnik in temu neobrezanemu Filistejcu se bo zgodilo kakor enemu izmed njih, ker je zasmehoval bojne vrste živega Boga.«

37Potem je David rekel: »Gospod, ki me je rešil iz krempljev leva in medveda, me bo rešil iz rok tega Filistejca.« Nato je Savel dejal Davidu: »Pojdi in Gospod bodi s teboj!«

38Savel je potem oblekel Davida v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga obdal z oklepom.

39David je prepasal njegov meč čez svojo bojno opravo in poskusil hoditi, ker ni bil vajen. David je rekel Savlu: »Ne morem v tem hoditi, ker nisem vajen.« Zato je David to odložil,

40pa vzel svojo palico v roko, si izbral pet gladkih kamnov iz potoka in jih del v pastirsko torbo, v kateri je imel pračo, vzel pračo v roko in šel proti Filistejcu.

41Filistejec je prihajal vedno bliže proti Davidu in njegov oproda je šel pred njim.

42Ko je Filistejec pogledal in videl Davida, ga je zaničeval; bil je namreč še mladenič, rdečkast in zale postave.

43Filistejec je rekel Davidu: »Sem mar pes, da prihajaš k meni s palico?« In Filistejec je preklinjal Davida pri svojih bogovih.

44Potem je rekel Filistejec Davidu: »Pridi k meni in dal bom tvoje meso pticam pod nebom in živalim na polju!«

45David pa je odgovoril Filistejcu: »Ti prihajaš k meni z mečem, s sulico in s kopjem. Jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda nad vojskami, Boga Izraelovih bojnih vrst, ki si jih zasmehoval.

46Danes te bo izročil Gospod meni v roke, ubil te bom in ti odsekal glavo. Trupla filistejske vojske bom še danes dal pticam pod nebom in zverinam na zemlji, da ves svet spozna, da je Bog v Izraelu.

47In vsa ta množica bo spoznala, da Gospod ne rešuje z mečem in s sulico. Kajti boj je Gospodov. Dal vas bo nam v roke.«

48Ko se je Filistejec vzdignil ter šel bliže proti Davidu, je David hitro stekel iz bojne vrste proti Filistejcu.

49David je segel z roko v torbo, vzel iz nje kamen, ga zalučal ter zadel Filistejca v čelo. Kamen mu je prebil čelo, da je padel z obrazom na zemljo.

50Tako je David premagal Filistejca s pračo in kamnom ter pobil in ubil Filistejca, ne da bi bil meč v Davidovi roki.

51David je pritekel, stopil k Filistejcu, prijel njegov meč, ga potegnil iz nožnice ter ga usmrtil s tem, da mu je z njim odsekal glavo. Ko so Filistejci videli, da je njihov junak mrtev, so zbežali.

52Tedaj so se vzdignili Izraelovi in Judovi možje, zagnali bojni krik ter podili Filistejce tja do doline in do akaronskih vrat. Filistejci so ranjeni popadali na poti od Saraima do Geta in Akarona.

53Potem so Izraelovi sinovi nehali Filistejce preganjati, se vrnili in oplenili njihov tabor.

54David pa je vzel Filistejčevo glavo ter jo prinesel v Jeruzalem; njegovo orožje je dejal v svoj šotor.

55Ko je Savel videl, kako je šel David nad Filistejca, je vprašal vojskovodjo Abnerja: »Abner, čigav sin je ta mladenič?« Abner je odgovoril: »Kakor resnično živiš, o kralj, ne vem.«

56Kralj je velel: »Pozvedi, čigav sin je ta mladi mož!«

57Ko je David Filistejca ubil in se vrnil, ga je vzel Abner in ga pripeljal pred Savla, ko je še imel Filistejčevo glavo v roki.

58Savel ga je vprašal: »Čigav sin si, mladenič?« David je odgovoril: »Sin sem tvojega hlapca Isaja iz Betlehema.«