1 Samuel 23 - Ecumenical Edition（EKU）

David v Keili

1Davidu so sporočili: »Glej, Filistejci oblegajo Keilo in plenijo gumna.«

2David je vprašal Gospoda: »Ali naj grem in pobijem te Filistejce?« Gospod je odgovoril Davidu: »Pojdi, pobij Filistejce in osvobodi Keilo!«

3Davidovi možje pa so mu rekli: »Glej, bojimo se že tukaj na Judovem, kaj šele, če pojdemo v Keilo zoper bojne vrste Filistejcev?«

4David je še enkrat vprašal Gospoda. Gospod mu je odgovoril: »Vzdigni se, pojdi v Keilo, kajti dal ti bom Filistejce v roke!«

5David je torej šel s svojimi možmi v Keilo, napadel Filistejce, odgnal njihovo živino ter jih porazil v velikem poboju. Tako je David osvobodil prebivalce v Keili.

6Ko je Ahimelekov sin Abjatar pribežal k Davidu v Keilo, je prinesel s seboj naramnik.

7Ko so Savlu sporočili, da je David prišel v Keilo, je Savel dejal: »Bog mi ga je dal v roke; kajti zaprl se je, ko je prišel v mesto, ki ima vrata in zapahe.«

8Savel je sklical vse ljudstvo na boj, da bi šli v Keilo oblegat Davida in njegove može.

9Ko je David zvedel, da snuje Savel zlo proti njemu, je rekel duhovniku Abjatarju: »Prinesi naramnik!«

10Potem je dejal David: »Gospod, Izraelov Bog! Tvoj služabnik je za gotovo slišal, da namerava Savel priti v Keilo, da bi uničil mesto zaradi mene.

11Ali me bodo meščani v Keili izročili njemu v roke? Ali bo Savel prišel, kakor je slišal tvoj služabnik? Gospod, Izraelov Bog, prosim naznani to svojemu služabniku!« Gospod je odgovoril: »Prišel bo.«

12David je še vprašal: »Ali bodo meščani v Keili izročili mene in moje može Savlu v roke?« Gospod je odgovoril: »Izročili vas bodo.«

13Tedaj se je vzdignil David in njegovi možje, okrog šeststo mož. Šli so iz Keile in se klatili sem pa tja. Ko so Savlu sporočili, da je David pobegnil iz Keile, je opustil svoj pohod.

14David pa je bival v puščavi na gorskih višinah; mudil se je na pogorju Zifske puščave.23,14 Zifske puščave. Kraji, ki se o njih tu govori, so južno od Hebrona. Poročilo navezuje na dogodek v Keili (23,1–13). Savel ga je ves čas iskal, a Bog mu ga ni dal v roke.

15David je vedel, da je bil Savel na pohodu in mu stregel po življenju. Ko je bil David v Zifski puščavi v Horesi,

16se je vzdignil Savlov sin Jonatan, šel k Davidu v Horeso in ga hrabril v Bogu.

17Rekel mu je: »Ne boj se! Kajti roka mojega očeta Savla te ne bo dosegla. Ti boš marveč kraljeval nad Izraelom in jaz bom prvi za teboj. Tudi moj oče Savel to ve.«

18Potem sta oba sklenila zavezo pred Gospodom. David je ostal v Horesi, Jonatan pa je odšel domov.

19Prišli pa so Zifovci k Savlu v Gabao in rekli: »Ali se ne skriva pri nas David na gorskih višinah, pri Horesi, na griču Hakili, ki je južno od puščave?

20Zdaj torej pridi, kralj, brž ko se ti poljubi! Na nas pa je, da ga spravimo kralju v roke.«

21Savel je odgovoril: »Blagoslovljeni bodite od Gospoda, ker sočustvujete z mano!

22Pojdite, prosim, ugotovite še bolje, pozvedite in poglejte njegov kraj, kjer je njegova noga! Kdo ga je ondi videl? Kajti povedali so mi, da je zelo zvit.

23Preglejte torej in preiščite vsa zakotja, po katerih se skriva! Nato se gotovo k meni vrnite in pojdem z vami! Ako je še v deželi, ga bom poiskal med vsemi tisoči Judovimi.«

David v Maonski puščavi

24Vzdignili so se in šli v Zif pred Savlom. David in njegovi možje pa so bili v Maonski puščavi, na planjavi južno od pustinje.

25Tedaj ga je šel Savel s svojimi možmi iskat. Ko so Davidu to sporočili, je šel k skali, ki je v Maonski puščavi. Ko je Savel to slišal, je udaril za Davidom v Maonsko puščavo.

26Savel je šel na eni strani gorovja, David s svojimi možmi pa na drugi strani gorovja. David je hitel, da bi utekel Savlu. Savel in njegovi možje pa so Davida in njegove može že obkrožali, da bi jih ujeli.

27V tem je prišel k Savlu sel s sporočilom: »Pridi hitro! Kajti Filistejci so udarili v deželo.«

28Savel je nehal preganjati Davida ter šel Filistejcem nasproti. Zato se ta kraj imenuje »Skala razhoda.«