2 Mojzes 34 - Ecumenical Edition（EKU）

Novi kamnitni tabli

1Gospod je rekel Mojzesu: »Izsekaj si dve kamnitni tabli, kakršni sta bili prvi, da napišem na tabli besede, ki so bile na prvih tablah, ki si ju razbil!

2Za jutri bodi pripravljen in zgodaj stopi na goro Sinaj; tam se postavi predme na vrhu gore!

3Nihče naj s teboj ne gre gor in naj se tudi nihče ne prikaže po vsej gori; tudi drobnica in goved naj se ne paseta proti tej gori.«

4Izsekal je dve kamnitni tabli, kakršni sta bili prvi. Ko je Mojzes zjutraj zgodaj vstal, je šel na goro Sinaj, kakor mu je Gospod zapovedal, v roko pa je vzel obe kamnitni tabli.

Obnovitev zaveze

5Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ondi poleg njega ter klical ime Jahve.

6Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi,

7ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho; vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.«

8Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil,

9govoreč: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«

10Nato je odgovoril: »Glej, sklepam zavezo: vpričo vsega tvojega ljudstva bom delal čudeže, kakršni se niso zgodili na vsej zemlji in pri nobenem narodu, in vse ljudstvo, med katerim bivaš, bo videlo delo Gospodovo; kajti čudovito je, kar ti bom storil.

11Pazi na to, kar ti danes zapovedujem! Glej, pregnal bom pred teboj Amorejce, Kanaance, Hetejce, Ferezejce, Hevejce in Jebusejce.

12Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo spotika v tvoji sredi!

13Temveč poderite njihove oltarje, razbijte spominske kamne in posekajte sveta drevesa!

14Kajti drugega boga ne smeš moliti; saj se Jahve imenuje ‚ljubosumni‘; ljubosumen Bog je.

15Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci dežele! Kajti ako bi malikovali in darovali svojim malikom, bi tebe povabili in bi jedel od njihove daritve

16in bi jemal od njihovih hčerá žene za tvoje sinove in bi njihove hčere malikovale ter zapeljale tvoje sinove k svojemu malikovanju.

17Ne delaj si ulite božje podobe!

18Praznuj praznik opresnikov! Sedem dni jej opresnike, kakor sem ti zapovedal, ob določenem času v mesecu abibu; kajti v mesecu abibu si izšel iz Egipta!

19Vse, kar je prvorojeno, je moje; tudi vsak prvi mladič tvoje živine, govedi in drobnice.

20Prvega mladiča osla pa odkupi z jagnjetom; če ga ne odkupiš, mu zlomi tilnik! Vsakega prvorojenca izmed svojih sinov moraš odkupiti. Pred moje obličje pa se ne smete prikazati s praznimi rokami.

21Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; tudi ob času oranja in ob času žetve obhajaj soboto!

22Obhajaj praznik tednov, prvin pšenične žetve, ter praznik spravljanja ob koncu leta!

23Trikrat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred obličjem Gospoda Jahveja, Izraelovega Boga.

24Kajti pregnal bom narode pred teboj in razširil tvoje pokrajine in nihče si ne bo poželel tvoje dežele, kadar pojdeš, da se prikažeš pred obličjem Gospoda, svojega Boga, trikrat v letu.

25Ne daruj krvi moje klavne daritve s kvašenim kruhom in daritev velikonočnega praznika naj ne ostane do jutra!

26Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga!

Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!«

27Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši si te besede; kajti po teh besedah sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!«

28Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; kruha ni jedel in vode ni pil. Napisal je na tabli besede zaveze, desetero besed.

Mojzesovo žareče obličje

29Mojzes je šel s Sinajske gore; obe tabli postave sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore; in Mojzes ni vedel, da žari koža njegovega obličja zaradi pogovora z njim.

30Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, njegovo obličje je žarelo, zato so se mu bali približati.

31Mojzes pa jih je poklical in vrnili so se k njemu Aron in vsi knezi občine in Mojzes je govoril z njimi.

32Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je Gospod na Sinajski gori z njim govoril.

33Ko je Mojzes nehal z njimi govoriti, je dal zagrinjalo na svoje obličje.

34Kadar je Mojzes prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, je snel zagrinjalo, dokler ni odšel; potem je odšel in govoril Izraelovim sinovom vse, kar mu je bilo zapovedano.

35Izraelovi sinovi so videli Mojzesovo obličje, da je žarela koža njegovega obličja. Potem pa je Mojzes zopet del zagrinjalo na obličje, dokler ni šel, da bi govoril z njim.