2 Samuel 17 - Ecumenical Edition（EKU）

Husaj in Ahitofel

1Nato je Ahitofel rekel Absalomu: »Naj si izberem dvanajst tisoč mož, da se vzdignem in še nocoj pritisnem za Davidom!

2Planil bom nanj, ko je truden in slab, ter ga prestrašil. Vsi vojaki, ki so pri njem, bodo zbežali in pobil bom kralja samega.

3Potem pripeljem vso vojsko k tebi nazaj. Če se vrnejo vsi vojaki, kakor želiš, bo vse ljudstvo imelo mir.«

4Ta predlog je bil všeč Absalomu in vsem Izraelovim starešinam.

5Absalom pa je velel: »Pokličite vendar tudi Husaja iz Araha, da slišimo tudi to, kar ta poreče!«

6Ko je Husaj prišel k Absalomu, mu je Absalom rekel: »Takole je predlagal Ahitofel. Ali naj izvršimo njegov predlog? Če ne, govori ti!«

7Husaj je odgovoril Absalomu: »Svèt, ki ti ga je Ahitofel to pot dal, ni dober.«

8In Husaj je nadaljeval: »Ti veš, da so tvoj oče in njegovi ljudje junaki in srditega poguma kakor medvedka na polju, ki so ji ugrabili mladiče. Tudi je tvoj oče vojak, ki ne počiva v noči z ljudstvom.

9Glej, zdaj se skriva v kaki globeli ali kje drugod. Če bi torej takoj v začetku nekateri padli, bodo ljudje, ko bodo to slišali, rekli: ‚Poraženi so Absalomovi pristaši.‘

10Potem bodo gotovo obupali tudi najhrabrejši, ki imajo srce kakor lev. Kajti ves Izrael ve, da je tvoj oče junak in njegovi spremljevalci hrabri možje.

11Zato svetujem: zbere naj se pri tebi ves Izrael od Dana do Bersabe, tako mnogo ko peska ob morju, in pojdi osebno sredi med njimi!

12Če potem pridemo k njemu na kakem kraju, kjer ga bomo našli, planemo nanj, kakor pada rosa na zemljo, in od njega in vseh mož, ki so pri njem, ne bo preostal niti eden.

13Ako pa se umakne v kako mesto, bo ves Izrael vrgel vrvi na to mesto in ga potegnemo v dolino, da se tam ne najde niti kamenček.«

14Tedaj so rekli Absalom in vsi Izraelci: »Boljši je svèt Husaja iz Araha nego Ahitofelov svèt.« Gospod je namreč odločil, da je bil ovržen dobri Ahitofelov svèt, ker je Gospod hotel spraviti nesrečo nad Absaloma.

15Husaj je duhovnikoma Sadoku in Abjatarju sporočil: »Tako in tako je Ahitofel svetoval Absalomu in Izraelovim starešinam. Jaz pa sem tako in tako svetoval.

16Dajta zdaj Davidu hitro tole naznaniti: ‚Ne prenočuj pri brodih ob puščavi! Pojdi marveč hitro na ono stran,‘ da ne zadene nesreča kralja z vsemi ljudmi, ki so pri njem!«

17Jonatan in Ahimaas pa sta stala pri studencu Rogelu. Dekla je šla tja in jima naznanila. Ta naj bi potem šla poročat kralju Davidu. Nista se namreč smela kazati in v mesto hoditi.

18A neki mladenič ju je videl in Absalomu naznanil. Hitro sta odšla in prišla v Bahurimu v hišo moža, ki je imel na dvorišču vodnjak, v katerega sta stopila.

19Žena pa je vzela pregrinjalo in ga razgrnila nad vodnjakom ter nanje nasula pšena, da se nič ni opazilo.

20Absalomovi služabniki so prišli k ženi v hišo in vprašali: »Kje sta Ahimaas in Jonatan?« Žena jim je odgovorila: »Odšla sta k vodi.« Iskali so ju, a ne našli; nato so se vrnili v Jeruzalem.

21Ko so odšli, sta stopila iz vodnjaka ter šla in sporočila kralju Davidu. Rekla sta Davidu: »Vzdignite se in pojdite hitro čez vodo! Kajti tako in tako je Ahitofel glede vas svetoval.«

22David se je vzdignil z vsem ljudstvom, ki je bilo pri njem, in šel čez Jordan. Ob jutranjem svitu ni zaostal niti eden, ki bi ne bil šel čez Jordan.

23Ko je Ahitofel videl, da se njegov svèt ni izvršil, je osedlal osla, se vzdignil in odšel domov v svoje mesto. Ko je oskrbel svojo hišo, se je obesil in tako umrl. Pokopali so ga v grobu njegovega očeta.

Absalomov poraz in njegova smrt

24David je prišel v Mahanaim, ko so šli Absalom in vsi Izraelovi možje z njim čez Jordan.

25Namesto Joaba je Absalom postavil Amasa nad vojsko. Amasa je bil sin Izmaelca, ki se je imenoval Jetra. Ta je bil šel k Naasovi hčeri Abigaili, Sarvijini sestri, ki je bila Joabova mati.

26Izraelci in Absalom so se utaborili v galaadski deželi.

27Ko je David prispel v Mahanaim, so prinesli Naasov sin Sobi iz Rabe Amonovih sinov in Amielov sin Mahir iz Lodabara in Galaadčan Berzelaj iz Rogelima

28postelj, loncev, lončenih posod, pšenice, ječmena, moke, opraženega zrnja, boba, leče, praženega zrnja,

29medu, masla, ovac in kravjega sira za živež Davidu in ljudstvu, ki je bilo pri njem; kajti mislili so: »Ljudje so lačni, upehani in žejni v puščavi.«