2 Kroniška 7 - Ecumenical Edition（EKU）

Daritve pri posvetitvi templja

1Ko je Salomon končal svojo molitev, je šinil ogenj z neba, použil žgalno daritev in klavne daritve in veličastvo Gospodovo je napolnilo tempelj.

2Duhovniki niso mogli stopiti v hišo Gospodovo, ker je veličastvo Gospodovo napolnilo hišo Gospodovo.

3Vsi Izraelovi sinovi so videli, kako sta prišla ogenj in veličastvo Gospodovo na tempelj; padli so z obrazom na tla, na tlak, ter molili in hvalili Gospoda, »ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje«.

4Nato je daroval kralj in vse ljudstvo klavne daritve pred Gospodom.

5Kralj Salomon je daroval v klavno daritev dvaindvajset tisoč goved in sto dvajset tisoč ovac. Tako so kralj in vse ljudstvo posvetili hišo božjo.

6Duhovniki so stali na svojih službenih mestih, prav tako leviti z Gospodovimi glasbili, ki jih je naredil kralj David, da so hvalili Gospoda, »ker vekomaj traja njegovo usmiljenje«, in k Davidovemu hvalospevu brenkali s svojimi rokami; pred njimi so trobili duhovniki in trobente in ves Izrael je stal zraven.

7Salomon je posvetil tudi sredino dvora pred hišo Gospodovo. Ondi je namreč daroval žgalne daritve in tolščo mirovnih daritev, ker bronasti oltar, ki ga je Salomon naredil, ni mogel obseči žgalne in jedilne daritve ter tolšče.

8Salomon in z njim ves Izrael, silno velik zbor od vhoda v Emat do Egiptovskega potoka, je takrat obhajal praznik sedem dni.

9Osmi dan so imeli prazničen shod; sedem dni so namreč obhajali posvečenje oltarja in sedem dni praznik.

10Triindvajseti dan sedmega meseca je odpustil v njih domovino ljudstvo veselo in dobre volje zaradi dobrega, kar je Gospod storil Davidu, Salomonu in svojemu ljudstvu Izraelu.

Bog se Salomonu drugič prikaže

11Ko je Salomon dokončal hišo Gospodovo in kraljevo palačo in srečno izvršil vse, kar se je Salomon namenil narediti v Gospodovi hiši in v svoji palači,

12se je Gospod Salomonu ponoči prikazal in rekel: »Slišal sem tvojo molitev in si izvolil ta kraj za darovanje.

13Če bom zaprl nebo in ne bo dežja, ali če bom zapovedal kobilici, da obžre deželo, ali če bom poslal kugo med svoje ljudstvo:

14pa se bo moje ljudstvo, ki se imenuje po mojem imenu, ponižalo in molilo in iskalo moje obličje ter se odvrnilo od svojih hudobnih potov, jih bom iz nebes uslišal, njih greh odpustil in ozdravil njih deželo.

15Moje oči bodo zdaj odprte in moja ušesa bodo poslušala molitev na tem mestu.

16Zdaj sem to hišo izvolil in posvetil, da bo ondi moje ime na veke in da bodo vse dni ondi moje oči in moje srce.

17Če boš hodil pred menoj, kakor je hodil tvoj oče David, da boš delal vse, kakor sem ti zapovedal, ter spolnjeval moje zakone in naredbe,

18bom utrdil prestol tvojega kraljestva, kakor sem obljubil tvojemu očetu Davidu z besedami: ‚Ne bo ti zmanjkalo moža, ki bo vladal Izraelu.‘

19Če pa se boste odvrnili in zapustili moje zakone in moje zapovedi, ki sem vam jih dal, pa boste šli in služili drugim bogovom ter jih molili,

20jih bom izruval iz dežele, ki sem jim jo dal, in zavrgel izpred svojega obličja to hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, in jo dal v pregovor in zasmeh med vsemi ljudstvi.

21Nad to hišo, ki je bila tako vzvišena, bo vsak, ki pojde mimo nje, osupnil. In če bo vprašal: ‚Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?‘

22bodo odgovorili: ‚Ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, in se oprijeli drugih bogov ter jih molili in jim služili, zato je spravil nanje vse to zlo.‘«