1Nato je Job odgovoril in rekel:
2Mirno poslušajte moj govor
in mi bodi tolažba od vas!
3Privoščite mi, da govorim!
Ko izgovorim, se moreš rogati!
4Mar je moja tožba proti človeku?
Ali zakaj ne bi smel biti nepotrpežljiv?
5Obrnite se k meni in ostrmite,
položite roko na usta!
6Če pomislim na to, me prevzame groza
in mi telo trepet prešinja.
Zakaj imajo brezbožni srečo?7Zakaj ostajajo brezbožni pri življenju,
se starajo in bogaté?
8Zdrav stoji njih zarod pred njimi,
in njihovi potomci pred njih očmi.
9Varne so pred nevarnostjo njih hiše
in božje šibe ni nad njimi.
10Njih bik plemeni in ne zaman,
njih krava se oteli in ne izvrže.
11Izpuščajo kakor drobnico svoje otroke
in rajajo njih otročiči.
12Pojó ob bobnici in citrah,
se veselé ob glasu piščali.
13Svoje dni preživljajo v sreči
in mirno gredo v podzemlje.
14In vendar so govorili Bogu: »Pojdi od nas!
Ne maramo vedeti za tvoja pota!
15Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili?
Kaj nam koristi, da bi ga prosili?«
Trditve prijateljev so enostranske16»Ni li sreča v njihovi roki?
Bodi daleč od mene mišljenje brezbožnih!«
17Kolikokrat ugasne luč brezbožnih
in pride nadnje njih nesreča?
Ali jim naloži muke v svoji jezi,
18da so ko slama pred vetrom,
ko pleve, ki jih veter raznese?
19»Bog prihrani njihovim otrokom njihovo nesrečo?«
Naj jo pošlje njemu samemu, da občuti!
20Z lastnimi očmi naj vidi svojo nesrečo,
sam naj pije Vsemogočnega jezo!
21Ker kaj mu mar, kaj je za njim v njegovi družini,
ko se je število njegovih mesecev dopolnilo?
22Kdo more Boga učiti razsodnosti,
njega, ki sodi na nebeških višavah?
23Ta umrje v svoji polni sreči,
v vsem sijaju in mirno.
24Njegovi boki so polni tolšče,
njegove kosti so z mozgom dobro preskrbljene.
25Drugi umrje z zagrenjeno dušo,
ne da bi okusil kakšno srečo.
26Enako zdaj ležita v prahu
in trohnoba ju pokriva.
27Glejte, poznam vaše misli,
spletke, ki jih zmišljujete proti meni.
28Saj pravite: »Kje je plemenitaševa hiša
in kje je šotor, kjer prebivajo brezbožni?«
29Ali niste vprašali popotnikov?
Se ne marate ozirati na njih skušnje,
30da se hudobnemu prizanese na dan nesreče,
se hudobni odvede ob dnevu jeze?
31Kdo graja vpričo njega njegovo vedenje?
Kdo mu povrne njegove zločine?
32Spremljajo ga še do groba
in skrbijo za njegovo gomilo.
33Lahke so mu grude doline.
Za njim gredo vsi ljudje
in pred njim nešteti.
34Kako pa me hočete tolažiti s praznimi besedami?
Od vaših ugovorov ostane samo prevara.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
