Nehemija 10 - Ecumenical Edition（EKU）

Obnova zaveze

1»Po vsem tem sklepamo trdno zavezo in jo zapisujemo. Na zapečateni listini naj bodo imena naših knezov, levitov in duhovnikov.

2Na zapečateni listini so podpisani: Hakalijev sin, namestnik Nehemija in Sedekija,

3Saraja, Azarija, Jeremija,

4Fasur, Amarija, Melkija,

5Hatus, Sebenija, Meluh,

6Harim, Meremot, Obdija,

7Danijel, Genton, Baruh,

8Mosolam, Abija, Miamin,

9Maazija, Belgaj, Semeja. To so bili duhovniki.

10Dalje leviti: Azanijev sin Jozue, Benui izmed Henadadovih sinov, Kedmihel

11in njih bratje Sebenija, Odaja, Kelita, Falaja, Hanan,

12Miha, Rohob, Hasabija,

13Zahur, Serebija, Sebenija,

14Odaja, Bani, Baninu.

15Poglavarji ljudstva: Faros, Fahatmoab, Elam, Zetua, Bani,

16Boni, Azgad, Bebaj,

17Adonija, Begvaj, Adin,

18Ater, Ezekija, Azur,

19Odaja, Hasum, Besaj,

20Haref, Anatot, Nebaj,

21Megfija, Mosolam, Hazir,

22Mesezabel, Sadok, Jedua,

23Feltija, Hanan, Anaja,

24Osee, Hananija, Hasub,

25Alohes, Falea, Sobek,

26Rehum, Hasebna, Maasija,

27Ehaja, Hanan, Anan,

28Meluh, Harim, Baana.

29Ostalo ljudstvo, duhovniki, leviti, vratarji, pevci, tempeljski služitelji, vsi, ki so se ločili od ljudstev po deželah k postavi božji, s svojimi ženami, sinovi in hčerami, vsi razsodni in razumni:

30se pridružujejo svojim bratom, odličnikom.

Zaklinjajo se in prisegajo, da bodo živeli po postavi božji, ki je bila dana po božjem služabniku Mojzesu, ter ohranili in spolnjevali vse zapovedi našega Gospoda Jahveja in njegove naredbe in zakone.

31Zato ne bomo dajali svojih hčerá ljudstvom dežele, ne jemali njih hčerá za svoje sinove.

32Od ljudstev dežele, kateri na sobotni dan prinašajo blago in vsakršno žito naprodaj, ne bomo jemali v soboto ali na kakšen drug svet dan. V sedmem letu bomo zemlji počitek pustili in ne izterjevali nobenega dolga.

33Sprejemamo zakonito obveznost, da bomo vsako leto dajali tretjino sekla za službo v hiši našega Boga;

34za položne hlebe, vedno jedilno in žgalno daritev, za daritve ob sobotah, o mlajih in o praznikih, za mirovne daritve, za daritve za greh v spravo za Izraela in za vse opravilo v hiši našega Boga.

35Duhovniki, leviti in ljudstvo smo žrebali glede dajanja drv, da jih bomo po svojih družinah prinašali od leta do leta ob določenih časih v hišo našega Boga, da bodo gorela na oltarju Gospoda, našega Boga, kakor je pisano v postavi.

36Prvine svojega polja in prvine vsega sadja vsakega drevesa bomo prinašali leto za letom v Gospodovo hišo.

37Prvorojence svojih sinov in prvence svoje živine, prvence svoje govedi in svoje drobnice bomo, kakor je pisano v postavi, oddajali za hišo našega Boga duhovnikom, ki imajo službo v hiši našega Boga.

38Prvine svojih testenin in svojih darov, sadja vsega drevja, vina in olja bomo prinašali duhovnikom v izbe v hiši našega Boga, kakor tudi desetino svojega polja levitom; leviti pa pobirajo desetino v vseh naših poljedelskih mestih.

39Duhovnik, Aronov potomec, naj bo pri levitih, ko bodo leviti desetino pobirali. Leviti pa naj prinašajo deseti del svoje desetine k hiši našega Boga v skladiščne izbe.

40V te izbe namreč prinašajo Izraelci in leviti darove žita, vina in olja. Tam so tudi svetiščne priprave in službujoči duhovniki, vratarji in pevci. – Tako nočemo zanemarjati10,40 nočemo zanemarjati. Med določbami pismene listine v zavezi v tem poglavju in 13. poglavjem je tesna miselna zveza. Kakor je razvidno iz 13,11–14, so Judje »hišo našega Boga« kmalu spet zanemarili. Ob svojem drugem prihodu v Jeruzalem, o čemer govori 13. poglavje, bo Nehemija moral odpravljati vrsto zlorab v bogoslužju. hiše našega Boga.«