1 Samuel 25 - Ecumenical Edition（EKU）

Samuelova smrt

1Samuel pa je umrl in ves Izrael se je zbral in žaloval po njem. Pokopali so ga pri njegovi hiši v Ramati.

David, Nabal in Abigaila

David se je vzdignil in šel v puščavo Faran.

2V Maonu je bil mož, ki je imel svoje posestvo v Karmelu. Mož je bil silno bogat, imel je tri tisoč ovac in tisoč koz. Bil je ravno v Karmelu, ko so strigli njegove ovce.

3Mož se je imenoval Nabal, njegova žena pa se je imenovala Abigaila. Žena je bila prav modra in lepe postave; mož pa je bil surov in hudodelen, bil je iz Kalebovega rodu.

4David je v puščavi slišal, da striže Nabal svoje ovce.

5Tedaj je David odposlal deset mladeničev; David je mladeničem naročil: »Pojdite v Karmel, stopite k Nabalu in ga pozdravite v mojem imenu!

6Tako recite v pozdrav: ‚Mir tebi, mir tvoji hiši in mir vsemu, kar imaš!

7Slišal sem, da imaš strižce. Tvoji pastirji so bili z nami in nismo jim nič žalega storili. Nič jim ni zmanjkalo ves čas, dokler so bili v Karmelu.

8Le vprašaj svoje hlapce in ti bodo potrdili! Zato naj najdejo mladeniči milost v tvojih očeh! Saj prihajamo k prazniku. Daj, prosim, svojim služabnikom in svojemu sinu Davidu, kolikor premore tvoja roka!‘«

9Ko so Davidovi mladeniči prišli, so vse to v Davidovem imenu povedali Nabalu in počakali.

10Nabal pa je Davidovim hlapcem odgovoril: »Kdo je David? Kdo je Isajev sin? Dandanes je dosti hlapcev, ki so utekli svojim gospodarjem.

11Mar naj vzamem svoj kruh, svojo vodo in svoj zakol, ki sem ga zaklal za svoje strižce, ter dam ljudem, o katerih ne vem, od kod so?«

12Davidovi mladeniči so krenili na svojo pot in se vrnili. Ko so prišli, so mu vse to sporočili.

13Tedaj je David velel svojim možem: »Vsak si opaši svoj meč!« In vsak si je opasal svoj meč; pripasal si je svoj meč tudi David. Z Davidom pa je šlo kakih štiristo mož; dvesto jih je pa ostalo pri prtljagi.

14Nabalovi ženi Abigaili pa je eden izmed hlapcev sporočil: »Glej, David je poslal iz puščave sle pozdravljat našega gospoda; pa jih je ozmerjal.

15A ti možje so bili zelo dobri do nas in nam niso nič žalega storili. Nič nam ni zmanjkalo ves čas, dokler smo hodili z njimi, ko smo bili na polju.

16Kot zid so bili okoli nas noč in dan ves čas, ko smo v njihovi bližini pasli ovce.

17Zdaj torej premisli in glej, kaj ti je storiti! Kajti hudo je sklenjeno zoper našega gospoda in zoper vso njegovo hišo. Sam pa je prehudoben, da bi mogel kdo z njim govoriti.«

18Abigaila je hitro vzela dvesto hlebov, dva meha vina, pet pripravljenih ovac, pet meric opraženega zrnja, sto posušenih grozdov in dvesto smokvinih kolačev, jih naložila na osle

19ter naročila svojim hlapcem, ne da bi svojemu možu Nabalu kaj povedala: »Pojdite pred menoj; glejte, jaz pridem za vami!«

20Ko je za goro skrita na oslu jezdila, glej, ji je prišel David s svojimi možmi nasproti, tako da jih je srečala.

21David je ravno menil: »Zastonj sem torej varoval temule vse njegovo imetje v puščavi, da nič ni manjkalo od vsega, kar je bilo njegovega; on pa mi vrača hudo za dobro.

22Tako naj stori Bog Davidovim sovražnikom in tako še pridene, če pustim do jutra kaj moškega od vsega, kar je njegovega!«

23Ko je Abigaila zagledala Davida, je hitro stopila z osla, padla pred Davidom na obraz in se poklonila do tal.

24Padla mu je k nogam in rekla: »Na meni, moj gospod, bodi krivda! Naj sme, prosim, tvoja dekla govoriti pred teboj! Poslušaj besede svoje služabnice!

25Ne oziraj se, prosim, moj gospod, na tega hudobnega moža, na Nabala! Kajti, kakor se imenuje, tak je. Norec se imenuje in norost je v njem. Jaz, tvoja dekla, nisem videla mladeničev, ki si jih, moj gospod, poslal.

26Zdaj torej, moj gospod! Kakor resnično Gospod živi in kakor resnično ti živiš: Gospod te je obvaroval, da nisi prišel prelivat krvi in si nisi pomagal z lastno roko. Naj se kakor Nabalu zgodi tvojim sovražnikom in tem, ki ti hudo želé, moj gospod!

27To darilo torej, ki ga je prinesla tvoja služabnica svojemu gospodu, se naj da mladeničem, ki hodijo z mojim gospodom.

28Odpusti, prosim, pregrešek svoji dekli! Kajti Gospod bo mojemu gospodu gotovo ustanovil trajno hišo, ker moj gospod bije boje Gospodove. Naj se torej ne najde nič hudega na tebi ves čas tvojega življenja.

29Če bi se kdo vzdignil, da bi te preganjal in ti stregel po življenju, naj bo tvoje življenje, moj gospod, ohranjeno v zboru živih pri Gospodu, tvojem Bogu! A življenje tvojih sovražnikov naj vrže kakor s prače!

30Ko bo Gospod dal mojemu gospodu vse dobro, kar je obljubil, in te postavil za vojvoda čez Izraela,

31tedaj te, moj gospod, to ne bo peklo in ti srca težilo, da bi bil po nedolžnem kri prelil in bil sam sebi, moj gospod, storil pravico. Ko potem Gospod nakloni mojemu gospodu srečo, spomni se svoje dekle.«

32David je govoril Abigaili: »Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni naproti!

33Hvaljena bodi tvoja modrost in hvaljena bodi ti sama, ki si me danes zadržala, da nisem šel prelivat krvi in si nisem storil pravice z lastno roko!

34Toda, kakor resnično živi Gospod, Izraelov Bog, ki me je obvaroval, da ti nisem storil nič žalega: ko bi mi ne bila hitro prišla naproti, bi ne ostalo Nabalu do jutranjega svita nič moškega!«

35Potem je David sprejel iz njene roke, kar mu je prinesla, in ji rekel: »Pojdi v miru domov! Glej, uslišal sem te in se ozrl nate.«

36Ko je Abigaila prišla k Nabalu, glej, je imel v svoji hiši gostijo, kakor kraljevo gostijo. Nabal je bil dobre volje in že zelo pijan. Zato mu ni nič povedala, ne majhnega ne velikega, do jutranjega svita.

37Ko se je pa Nabal zjutraj iztreznil od vina, mu je njegova žena to povedala. Tedaj mu je srce v njegovem telesu omrtvelo, bil je kakor kamen.

38Po kakih desetih dneh pa je Gospod udaril Nabala, da je umrl.

39Ko je David slišal, da je Nabal umrl, je rekel: »Hvaljen bodi Gospod, ki je moje osramočenje na Nabalu kaznoval in svojega služabnika obvaroval hudega! Gospod je Nabalovo hudobijo obrnil na njegovo glavo!«

Nato je David dal sporočiti Abigaili, da bi si jo vzel za ženo.

40Prišli so Davidovi hlapci k Abigaili v Karmel in ji sporočili: »David nas pošilja k tebi, da bi te vzel za svojo ženo.«

41Tedaj je vstala, se priklonila z obrazom do tal in rekla: »Glej, tvoja služabnica je pripravljena biti za deklo, da bi umivala noge hlapcem svojega gospoda.«

42Potem se je Abigaila hitro vzdignila ter sedla na osla in pet njenih dekel jo je spremljalo. Tako je šla z Davidovimi sli in postala njegova žena.

43Tudi Ahinoamo iz Jezraela si je David vzel; tako sta obe postali njegovi ženi.

44Savel pa je dal svojo hčer Miholo, Davidovo ženo, Laisovemu sinu Faltiju iz Galima.