2 Mojzes 10 - Ecumenical Edition（EKU）

Kobilice

1Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k faraonu. Kajti zakrknil sem njemu in njegovim služabnikom srce zato, da napravim ta svoja znamenja med njimi;

2in da boš pripovedoval svojemu sinu in svojemu vnuku o tem, kar sem storil Egipčanom, in o mojih znamenjih, ki sem jih napravil nad njimi: da spoznate, da sem jaz Jahve.«

3Mojzes in Aron sta prišla k faraonu ter mu rekla: »Tako govori Jahve, Bog Hebrejcev: ‚Doklej se boš branil ponižati se pred menoj? Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo.

4Zakaj, če se boš branil moje ljudstvo odpustiti, glej, privedem jutri kobilice v tvoje pokrajine.

5In pokrijejo površino zemlje, da se zemlja ne bo mogla videti, in požró ostanek, ki ste ga rešili, ki vam je preostal od toče, in oglodajo vse drevje, ki vam raste na polju.

6In napolnijo tvoje hiše in hiše vseh tvojih služabnikov in hiše vseh Egipčanov, česar niso videli ne tvoji očetje ne očetje tvojih očetov, odkar so bili na zemlji do današnjega dne.‘« In se je obrnil ter odšel izpred faraona.

7Faraonovi služabniki pa so mu rekli: »Doklej nam bo ta v pogubo? Odpusti te ljudi, da bodo služili svojemu Bogu Jahveju! Ali ne vidiš, da Egipt propada?«

8In poklicali so Mojzesa in Arona nazaj k faraonu. Rekel jima je: »Pojdite, služite svojemu Bogu Jahveju! Kateri so, ki naj gredo?«

9Mojzes je odgovoril: »Z mladimi in starimi pojdemo; s sinovi, hčerami, z drobnico in govedjo pojdemo, ker imamo Jahvejev praznik.«

10Odvrnil jima je: »Tako gotovo bodi Jahve z vami, kakor vas odpustim z otroki vred! Vidite, da imate zlo v mislih!

11Ne tako! Naj gredo možje, da počasté Jahveja; saj ste to terjali!« In izgnali so ju izpred faraonovega obličja.

12Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Stegni roko nad egiptovsko deželo, da pridejo kobilice nad egiptovsko deželo in požró po deželi vsa zelišča, vse, kar je pustila toča!«

13Mojzes je stegnil palico nad egiptovsko deželo in Gospod je storil, da je pihal vzhodni veter nad deželo ves tisti dan in vso noč; ko je jutro napočilo, je vzhodni veter prinesel kobilice.

14In prišle so kobilice čez vso egiptovsko deželo in se usedle po vseh egiptovskih pokrajinah v ogromni množici; ni bilo poprej toliko kobilic ko takrat in jih tudi potlej ne bo.

15Pokrile so površino vse dežele, tako da se zemlja ni videla; in požrle so vsa zelišča v deželi in vse sadje na drevju, kar je pustila toča; nič zelenega ni ostalo ne na drevju ne na poljskih zeliščih po vsej egiptovski deželi.

16Faraon je hitro poklical Mojzesa in Arona ter rekel: »Pregrešil sem se zoper vašega Boga Jahveja in zoper vas.

17Pa zdaj, prosim, mi odpustita greh samo še to pot in prosita svojega Boga Jahveja, naj odvrne od mene vsaj to smrt!«

18Odšel je izpred faraona in prosil Gospoda.

19In Gospod je storil, da je od nasprotne strani pihal silno močen morski veter, ki je odnesel kobilice ter jih pognal v Rdeče morje; niti ena kobilica ni ostala po vseh egiptovskih pokrajinah.

20Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, da Izraelovih sinov ni odpustil.

Tema

21Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Stegni roko proti nebu in naj pride nad egiptovsko deželo taka tema, da bi jo lahko tipali!«

22Mojzes je stegnil roko proti nebu in po vsej egiptovski deželi je bila tri dni gosta tema.

23Drug ni videl drugega in tri dni se nihče ni ganil s svojega mesta; vsi Izraelovi sinovi pa so imeli v svojih bivališčih svetlo.

24Faraon je poklical Mojzesa ter rekel: »Pojdite, služite Jahveju! Samo vaša drobnica in goved naj ostane tu; tudi vaši otroci smejo iti z vami.«

25Mojzes pa je odgovoril: »Izročiti nam moraš tudi žrtve za klavne in žgalne daritve, da jih pripravimo svojemu Bogu Jahveju.

26Tudi naša živina pojde z nami – niti parkelj ne ostane –; kajti od nje bomo vzeli, da počastimo svojega Boga Jahveja, in mi ne vemo, s čim naj služimo Jahveju, dokler ne pridemo tja.«

27Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, da jih ni hotel odpustiti.

28In faraon mu je rekel: »Pojdi izpred mene! Varuj se, da ne zagledaš več mojega obličja; kajti ta dan, ko bi zagledal moje obličje, moraš umreti!«

29Mojzes je odgovoril: »Dobro, nič več ne bom videl tvojega obličja.«