Psalmi 49 - Ecumenical Edition（EKU）

Psalm 49 (48)Ničevost bogastva

1Zborovodju, Korejevih sinov, psalm.

2Čujte to, vsi narodi,

poslušajte, vsi prebivalci sveta,

3nizki po rodu kakor visoki,

bogatin in ubožec enako!

4Moja usta bodo govorila modrost,

moje srce bo premišljevalo, kar je razumno.

5K modremu izreku bom nagnil svoje uho,

ob glasu citer bom razodel svojo uganko.

6Zakaj bi se bal v dneh nesreče,

ko me hudobija zalezovalcev obdaja;

7ljudje, ki se na svoje premoženje zanašajo

in se s svojim obilnim bogastvom ponašajo?

8Saj nihče ne more sam sebe osvoboditi,

ne more plačati Bogu cene za svojo rešitev:

9preveč stane osvoboditev duše,

nikdar ni dovolj premoženja,

10da bi mogel večno dalje živeti

in ne videti groba.

11Saj vidi, da modri umirajo,

da enako gineva nespametnež in neumnež;

drugim zapuščajo svoje bogastvo.

12Grobovi so njih domovi na veke,

njih bivališča od roda do roda,

četudi so pokrajine imenovali po svojih imenih.

13Zakaj človek v sijaju nima obstanka:

podoben je živini, ki pogine.

14To je pot tistih, ki se nespametno na bogastvo zanašajo,

to je konec njih, ki se te svoje usode veselé.

15Kakor ovce jih denejo v podzemlje,

smrt jih bo pasla

in pravični bodo gospodovali nad njimi.

Njih podoba hitro izgine,

podzemlje bo njih bivališče.

16Toda mojo dušo bo Bog rešil iz podzemlja,

ker me bo k sebi vzel.

17Ne boj se, če kdo bogati,

če raste premoženje njegove hiše:

18zakaj ob svoji smrti nič ne vzame s sabo

in njegovo premoženje ne pojde dol z njim!

19Čeprav se je v življenju blagroval:

»Hvalili te bodo, da si si privoščil,«

20bo šel v zbor svojih očetov,

ki nikdar ne bodo gledali luči.

21Človek, ki živi v sijaju in tega ne premisli,

je podoben živini, ki pogine.