Jozue 9 - Ecumenical Edition（EKU）

6. Izraelci in GabaonciZveza kraljev zoper Izraelce

1Ko so to slišali vsi kralji, ki so bili onkraj Jordana, na pogorju in v nižavi in po vsem obrežju velikega morja tja proti Libanonu, Hetejci, Amorejci, Kanaanci, Ferezejci, Hevejci in Jebusejci,

2so se enodušno združili za boj zoper Jozueta in Izraelce.

Zvijača Gabaoncev

3Ko pa so slišali prebivalci Gabaona, kaj je storil Jozue Jerihi in Haju,

4so si tudi oni izmislili zvijačo. Napotili so se, se preskrbeli z živili, vzeli obrabljene vreče za osle in obrabljene, raztrgane in zašite vinske mehove.

5Obrabljeni in zakrpani čevlji so bili na njihovih nogah in obrabljena oblačila so imeli na sebi; in ves njihov kruh za brašno je bil suh in drobljiv.

6Tako so šli k Jozuetu v šotorišče v Galgali in so rekli njemu in Izraelcem: »Iz daljne dežele smo prišli; sklenite zdaj zavezo z nami!«

7Tedaj so Izraelci rekli Hevejcem: »Morebiti prebivate med nami; kako naj potem sklenemo z vami zavezo?«

8Odgovorili so Jozuetu: »Tvoji hlapci smo.« Jozue pa jim je rekel: »Kdo ste in od kod prihajate?«

9Odgovorili so mu: »Iz silno daljne dežele so prišli tvoji hlapci zaradi imena Gospoda, tvojega Boga. Kajti slišali smo glas o njem; vse, kar je storil v Egiptu,

10in vse, kar je storil dvema kraljema Amorejcev onkraj Jordana, Sehonu, kralju v Hesebonu, in Ogu, kralju v Basanu, ki je bil v Astarotu.

11Zato so nam naši starešine in vsi prebivalci naše dežele rekli: ‚Vzemite si brašna na pot, pojdite jim naproti in jim recite: Vaši hlapci smo; sklenite zdaj zavezo z nami!‘

12To je naš kruh! Toplega smo si vzeli za brašno od doma, ko smo se napotili, da bi šli k vam; in zdaj, glej, je suh in drobljiv.

13In to so vinski mehovi: novi so bili, ko smo jih napolnili; in glej, raztrgani so. In to so naša oblačila in naši čevlji: obrabljeni so zaradi silno dolgega pota.«

14Nato so možje vzeli od njihovega brašna, Gospodovih ust pa niso vprašali.

15Jozue jim je naklonil mir in sklenil z njimi zavezo, da jih bo pustil pri življenju, in knezi občine so jim prisegli.

Uredba o Gabaoncih

16Po treh dneh, potem ko so sklenili z njimi zavezo, pa so slišali, da so blizu njih in da prebivajo med njimi.

17Izraelovi sinovi so tedaj odrinili in prišli tretji dan k njihovim mestom; njihova mesta pa so bila: Gabaon, Kefira, Berot in Karjatjarim.

18A Izraelovi sinovi jih niso pobili, ker so jim prisegli knezi občine pri Gospodu, Izraelovem Bogu. Vsa občina pa je godrnjala zoper kneze.

19Toda vsi knezi so vsej občini rekli: »Mi smo jim prisegli pri Gospodu, Izraelovem Bogu; zato se jih zdaj ne smemo dotakniti.

20To jim bomo storili: pustili jih bomo pri življenju, da ne pride jeza nad nas zaradi prisege, ki smo jim jo prisegli.«

21In tako so jim knezi rekli: »Naj ostanejo pri življenju.« Sekali pa so drva in nosili vodo za vso občino, kakor so jim knezi naročili.

22Jozue jih je poklical in jim govoril: »Zakaj ste nas prekanili, češ: ‚Silno daleč smo od vas,‘ pa prebivate med nami?

23Zato bodite zdaj prekleti: nihče izmed vas naj ne neha biti hlapec, drvar in vodar za hišo mojega Boga!«

24Odgovorili so Jozuetu: »Da, tvojim hlapcem se je sporočilo, kako je Gospod, tvoj Bog, zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, da vam dá vso deželo in iztrebi vse prebivalce dežele izpred vas. Zato smo se silno bali pred vami za svoje življenje in smo to reč storili.

25Zdaj pa smo, glej, v tvoji roki. Stôri, kakor se ti zdi dobro in prav, da nam storiš!«

26In tako jim je storil in jih rešil iz rok Izraelovih sinov, da jih niso pobili.

27Jozue jih je tisti dan postavil za drvarje in vodarje za občino in za oltar Gospodov do današnjega dne na kraju, ki so ga bili izvolili.