4 Mojzes 23 - Ecumenical Edition（EKU）

1Balaam je rekel Balaku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in pripravi mi tu sedem juncev in sedem ovnov!«

2Balak je storil, kakor mu je Balaam rekel, in Balak in Balaam sta darovala po enega junca in enega ovna na vsakem oltarju.

3Potem je Balaam rekel Balaku: »Stoj pri svoji žgalni daritvi! Jaz pa pojdem, morda se mi Gospod razodene. Kar mi bo dal videti, ti bom razodel.« Nato je odšel na samoten kraj.

4Bog je prišel Balaamu naproti. Ta mu je rekel: »Sedem oltarjev sem postavil in na vsakem daroval po enega junca in ovna.«

5Gospod pa je položil Balaamu besedo v usta in rekel: »Vrni se k Balaku in takole govori!«

6Vrnil se je k njemu; in glej, stal je pri svoji žgalni daritvi, on in vsi moabski knezi.

7Tedaj je povedal svoj rek:

»Z Arama me je privedel Balak,

moabski kralj, z vzhodnih gora:

Pridi, prekolni mi Jakoba,

pridi, zaroti mi Izraela!

8Kako naj prekolnem, kogar Bog ne prekolne,

kako naj zarotim, kogar Gospod ne zaroti?

9Z visokega skalovja ga gledam

in z višin ga opazujem:

glej, to je ljudstvo, ki biva posebej

in se ne prišteva med narode.

10Kdo prešteje prah Jakobov in

kdo pove število tudi samo četrtine Izraela?

O da umrjem s smrtjo pravičnih

in da je moj konec njihovemu podoben!«

11Balak pa je rekel Balaamu: »Kaj si mi storil? Vzel sem te, da bi moje sovražnike preklel, in glej, ti si jih celo blagoslovil!«

12Odgovoril je in rekel: »Ali nisem dolžan tega, kar mi Gospod polaga v usta, natančno povedati?«

Balaamov drugi blagoslov

13Balak mu je potem dejal: »Pojdi, prosim, z menoj na drug kraj, od koder ga boš videl! Videl boš samo njegov skrajni del, vsega pa ne boš videl. Od tam mi ga prekolni!«

14In ga je peljal na Polje prežarjev na vrh Fasge, postavil sedem oltarjev ter na vsakem daroval po enega junca in ovna.

15Tedaj je Balaam rekel Balaku: »Stoj tu pri svoji žgalni daritvi! Jaz pa pojdem tja po razodetje.«

16Gospod se je razodel Balaamu, mu položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Balaku in takole govori!«

17Prišel je k njemu in glej, stal je pri svoji žgalni daritvi in z njim moabski knezi. Balak ga je vprašal: »Kaj je Gospod rekel?«

18Tedaj je povedal svoj rek:

»Dvigni se, Balak, in čuj,

poslušaj me, Seforjev sin!

19Bog ni človek, da bi mogel lagati,

ne sin človekov, da bi se kesal;

da bi rekel in bi ne storil;

da bi obljubil in bi ne spolnil.

20Glej, za blagoslov sem bil določen:

blagoslovil je in jaz ne morem oporeči.

21Ni uzreti v Jakobu zlega

in v Izraelu ni videti nesreče.

Gospod, njegov Bog, je z njim,

pri njem se razlega slavospev kralju.

22Bog ga je izpeljal iz Egipta,

zanj je kot bivola moč.

23Kajti v Jakobu ni vraže

in v Izraelu ne vedeževanja;

ob svojem času se pove Jakobu

in Izraelu, kaj Bog hoče storiti.

24Glej, kakor levinja vstaja ljudstvo

in kakor lev se vzdiguje;

ne uleže se, dokler ne požre plena

in krvi pobitih ne spije.«

25Balak je tedaj rekel Balaamu: »Če ga že ne moreš prekleti, ga vsaj ne blagoslavljaj!«

26Odgovoril je Balaam in rekel Balaku: »Ali ti nisem rekel: ‚Kar koli poreče Gospod, bom storil‘?«

Balaamov tretji blagoslov

27Nato je Balak rekel Balaamu: »Pojdi, prosim, popeljem te na drug kraj! Morda bo Bogu všeč, da mi ga prekolneš od ondod.«

28In Balak je peljal Balaama na vrh Fegora, ki se dviga nad pustinjo.

29Balaam je rekel Balaku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in pripravi mi tu sedem juncev in sedem ovnov!«

30Balak je storil, kakor je Balaam rekel, in je na vsakem oltarju daroval po enega junca in ovna.