2 Kralji 5 - Ecumenical Edition（EKU）

Ozdravljenje Naamana

1Naaman, vojskovodja aramskega kralja, je bil pri svojem gospodu ugleden in spoštovan mož; kajti po njem je Gospod naklonil Aramcem zmago.5,1 Gospod naklonil Aramcem zmago. Zgled pojmovanja Jahveja kot univerzalnega Boga (prim. 1 Kr 18), ki vodi usodo Aramcev prav tako kakor usodo Izraelcev, ima pa posebno prebivališče v Izraelu (v. 15). Zato Naaman prenese nekaj zemlje iz Samarije v Damask, kjer bo zgradil oltar Jahveju (v. 17). Toda mož, hraber vojak, je bil gobav.

2Aramci pa so na vojnem pohodu kot ujetnico odpeljali iz Izraelove dežele majhno deklico. Ta je služila pri Naamanovi ženi.

3Rekla je svoji gospodinji: »O, da bi bil moj gospod pri preroku v Samariji, gotovo bi ga ozdravil njegovih gob.«

4Šel je torej in sporočil svojemu gospodu: »Tako in tako je govorila deklica iz Izraelove dežele.«

5Aramski kralj je odgovoril: »Pojdi, pošljem pismo Izraelovemu kralju.«

Odpravil se je na pot, vzel s seboj deset talentov srebra, šest tisoč zlatnikov in deset prazničnih oblačil

6ter izročil Izraelovemu kralju pismo s tem besedilom: »Zdaj, ko pride to pismo do tebe, glej, pošiljam svojega služabnika Naamana k tebi, da ga ozdraviš njegovih gob.«

7Ko je Izraelov kralj pismo prebral, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Sem mar jaz Bog, da bi mogel usmrtiti in oživiti, ker ta pošilja k meni, da ozdravim moža njegovih gob? Spoznajte vendar in uvidite, da se hoče spreti z menoj!«

8Ko je pa božji mož, Elizej, slišal, da je Izraelov kralj pretrgal svoja oblačila, je dal kralju sporočiti: »Zakaj si pretrgal svoja oblačila? Naj pride k meni in naj zve, da je prerok v Izraelu!«

9Prišel je torej Naaman s konji in vozom ter se ustavil pri vratih Elizejeve hiše.

10Elizej mu je poslal sla z naročilom: »Pojdi in se umij sedemkrat v Jordanu in boš zopet zdrav in čist!«

11Naaman je jezen odhajal in govoril: »Glej, mislil sem, da bo prišel k meni, se ustopil in klical ime Gospoda, svojega Boga, položil roko na rano in tako ozdravil gobe.

12Mar nista reki v Damasku, Abana in Farfar, boljši ko vse Izraelove vode? Ali se ne bi mogel v njih umiti in očistiti?« Obrnil se je torej in srdit odhajal.

13Njegovi služabniki so pristopili in mu rekli: »Oče, ko bi ti bil prerok naročil kaj težkega, ali bi ne bil tega storil? Koliko bolj, ko ti je rekel: Umij se in boš čist!«

14Tedaj je šel in se po besedi božjega moža sedemkrat potopil v Jordanu. In njegovo telo je spet postalo kakor telo majhnega dečka; bil je čist.

15Tedaj se je vrnil z vsem svojim spremstvom k božjemu možu. Ko je prišel, se je ustopil predenj in rekel: »Glej, spoznal sem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu. Zdaj torej vzemi, prosim, darilo od svojega služabnika!«

16On je pa odgovoril: »Kakor resnično živi Gospod, kateremu služim, ne sprejmem ničesar.« In ko ga je silil, da bi sprejel, je odklonil.

17Nato je Naaman rekel: »Ako res ne, pa se naj dá, prosim, tvojemu služabniku toliko prsti, kolikor je moreta nesti dva mezga. Kajti tvoj služabnik ne bo več daroval drugemu bogu žgalne in klavne daritve nego Gospodu.

18Vendar naj Gospod tvojemu služabniku prizanese v tejle reči: Kadar pojde moj gospod v Remonov tempelj molit in se opira na mojo roko, naj se smem tudi jaz v Remonovem templju prikloniti, kadar se on prikloni v Remonovem templju. V tej reči naj Gospod prizanese tvojemu služabniku.«

19Odgovoril mu je: »Pojdi v miru!«

Ko je odšel od njega nekoliko poti,

20si je Giezi, služabnik moža božjega Elizeja, mislil: »Glej, moj gospod je prizanesel temu Aramcu Naamanu in ni sprejel od njega, kar je bil prinesel. Kakor resnično živi Gospod, za njim stečem, da kaj od njega prejmem.«

21Hitel je torej Giezi za Naamanom. Ko je Naaman videl, da teče za njim, se je nagnil z voza proti njemu in vprašal: »Ali ni kaj prav?«

22Odgovoril je: »Vse prav. Moj gospod me pošilja sporočat: ‚Glej, zdaj sta z Efraimovega pogorja prišla k meni dva mladeniča izmed preroških sinov. Daj jima, prosim, talent srebra in dvoje prazničnih oblačil!‘«

23Naaman je rekel: »Prosim, vzemi dva talenta!« In ga je prisilil in navezal dva talenta srebra v dve vreči in dvoje oblačil. Dal jih je dvema svojima hlapcema, da sta jih nosila pred njim.

24Ko je prišel h griču, jima je to odvzel in shranil v hiši. Potem je odpustil moža in sta odšla.

25Ko pa je prišel in se ustopil pred svojega gospoda, ga je Elizej vprašal: »Od kod, Giezi?« Odgovoril je: »Tvoj služabnik ni nikamor šel.«

26Pa mu je rekel: »Mar ni bil moj duh zraven, ko se je mož obrnil s svojega voza proti tebi? Zdaj si torej prejel srebro in oblačila, da si moreš kupiti oljnike in vinograde, ovce in vole, hlapce in dekle.

27Toda Naamanove gobe se bodo držale tebe in tvojega zaroda za vselej.« In odšel je od njega gobav kakor sneg.