1 Samuel 26 - Ecumenical Edition（EKU）

David prizanese Savlu v Zifski puščavi

1Zifovci so prišli k Savlu v Gabao in rekli: »Ali se ne skriva David na griču Hakili ob puščavi?«

2Tedaj se je Savel vzdignil in šel v Zifsko puščavo in z njim tri tisoč mož, izbranih Izraelcev, da bi poiskali Davida v Zifski puščavi.

3Savel se je ušotoril na griču Hakili, ki je ob puščavi pri potu, David pa se je mudil v puščavi. Ko je opazil, da je Savel prišel za njim v puščavo,

4je poslal oglednike in zvedel, da je Savel res prišel.

5David se je vzdignil in prišel na kraj, kjer je Savel šotoril. David je videl mesto, kjer je spal Savel in Nerov sin Abner, poveljnik njegove vojske. Savel je namreč spal v vozni zagradi, vojaki pa so šotorili okoli njega.

6Tedaj je David spregovoril in rekel Hetejcu Ahimeleku in Sarvijinemu sinu Abisaju, Joabovemu bratu: »Kdo pojde z menoj k Savlu v šotor?« Abisaj je odgovoril: »Jaz pojdem s teboj.«

7David in Abisaj sta se torej priplazila ponoči k vojakom. In glej, Savel je trdno spal v vozni zagradi. Njegova sulica je bila zasajena v zemljo pri njegovi glavi. Abner in vojaki pa so spali okoli njega.

8Abisaj je rekel Davidu: »Danes ti je Bog dal tvojega sovražnika v roke. Naj ga zdaj, prosim, enkrat zabodem s sulico k zemlji, vdrugič ga ne bo treba.«

9David je pa odgovoril Abisaju: »Nikar ga ne ubijaj! Kajti kdo bi stegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in bi ostal brez kazni?

10Kakor resnično Gospod živi,« je David nadaljeval, »ali ga Gospod udari, ali pride njegov dan in mora umreti, ali gre v boj pa zgubi življenje.

11Gospod me obvaruj, da bi stegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca! Zdaj torej vzemi sulico, ki je pri njegovi glavi, in vrč za vodo, pa pojdiva!«

12David je tedaj vzel sulico in vrč za vodo od Savlove glave. Potem sta odšla, ne da bi ju kdo videl ali opazil ali se zbudil, temveč so vsi spali, ker je prišlo nanje trdno spanje od Gospoda.

13Nato je prišel David na nasprotno stran in se postavil daleč na vrh gore, tako da je bila velika razdalja med njimi.

14David je zavpil proti vojakom in proti Nerovemu sinu Abnerju: »Ali ne odgovoriš, Abner?« Abner je odgovoril: »Kdo si ti, ki vpiješ proti kralju?«

15David je odgovoril Abnerju: »Ali nisi mož? Kdo ti je enak v Izraelu? Zakaj ne varuješ svojega gospoda in kralja? Kajti nekdo izmed ljudstva je prišel, da bi ubil kralja, tvojega gospoda.

16To ni dobro, kar si storil. Kakor resnično Gospod živi, smrt ste zaslužili, ker niste varovali svojega gospoda, Gospodovega maziljenca. Le poglej, kje je kraljeva sulica in vrč za vodo, ki sta bila pri njegovi glavi!«

17Savel pa je spoznal Davidov glas in rekel: »Ali je to tvoj glas, moj sin David?« David je odgovoril: »Moj glas je, moj gospod in kralj!«

18Potem je rekel: »Zakaj preganja moj gospod svojega hlapca? Kaj sem storil? Kaj je hudega v moji roki?

19Zdaj torej, prosim, naj posluša moj gospod in kralj besede svojega hlapca! Ako te Gospod draži zoper mene, naj se pomiri z daritvijo. Ako pa so ljudje, naj bodo prekleti pred Gospodom, ker me zdaj odvračajo, da ne bi imel deleža pri Gospodovi dediščini, ko pravijo: ‚Pojdi, služi drugim bogovom!‘

20Naj se zdaj moja kri ne preliva na zemljo daleč proč od Gospodovega obličja! Kajti Izraelov kralj je šel iskat navadno bolho, kakor se lovi jerebica po gorah.«

21Savel je odgovoril: »Grešil sem. Vrni se, moj sin David! Kajti nič žalega ti ne bom več storil, ker je bilo danes moje življenje dragoceno v tvojih očeh. Glej, nespametno sem ravnal in se prehudo pregrešil.«

22David je odgovoril: »Glej, tu je kraljeva sulica. Naj pride kateri izmed hlapcev, da jo vzame.

23Gospod pa naj povrne vsakemu po njegovi pravičnosti in zvestobi. Kajti Gospod te je dal danes meni v roke. Toda nisem hotel stegniti svoje roke zoper Gospodovega maziljenca.

24Glej, kakor je bilo danes dragoceno tvoje življenje v mojih očeh, tako naj bo moje življenje dragoceno v očeh Gospodovih, da me reši iz vsake stiske!«

25Tedaj je rekel Savel Davidu: »Blagoslovljen bodi, moj sin David! Gotovo boš imel uspeh in veliko boš premogel.«

Nato je šel David svojo pot, Savel pa se je vrnil domov.