1 Kralji 13 - Ecumenical Edition（EKU）

1glej, je prišel po Gospodovem naročilu v Betel božji mož iz Judovega. Jeroboam je ravno stal pri oltarju, da bi daroval.

2Oni je zaklical po Gospodovem naročilu proti oltarju in rekel: »Oltar, oltar! Tako govori Gospod: ‚Glej, sin se bo rodil v Davidovi hiši, Josija po imenu. Zaklal bo na tebi duhovnike višin, ki darujejo na tebi, in človeške kosti bodo na tebi sežgali.‘«

3Tisti dan je tudi dal znamenje z besedami: »To je znamenje, da je Gospod govoril: Glej, oltar se bo razpočil in pepel na njem razsul.«

4Ko je kralj zaslišal besedo božjega moža, ki jo je zaklical proti oltarju v Betelu, je Jeroboam stegnil svojo roko od oltarja ter velel: »Primite ga!« Toda njegova roka, ki jo je bil stegnil zoper njega, se je posušila in je ni mogel zopet potegniti k sebi.

5Oltar se je razpočil in pepel se je razsul z oltarja po znamenju, ki ga je božji mož dal po Gospodovem naročilu.

6Kralj je spregovoril in rekel božjemu možu: »Potolaži Gospoda, svojega Boga, in prosi zame, da zopet potegnem roko k sebi!« Božji mož je potolažil Gospoda in roka se je kralju povrnila ter bila kakor prej.

7In kralj je rekel božjemu možu: »Pojdi z menoj v hišo in se pokrepčaj! Tudi darilo ti bom dal.«

8Božji mož pa je kralju odgovoril: »Ko bi mi dal tudi polovico svoje hiše, ne pojdem s teboj in ne bom jedel kruha, ne pil vode na tem kraju.

9Kajti tako mi je bilo zapovedano po Gospodovi besedi: ‚Ne jej kruha in ne pij vode, tudi se ne vračaj po potu, po katerem si prišel!‘«

10In odšel je po drugem potu in se ni vrnil po potu, po katerem je prišel v Betel.

Božji mož in prerok v Betelu

11V Betelu pa je prebival star prerok. Njegovi sinovi so prišli in mu povedali vse, kar je tisti dan božji mož storil v Betelu in to, kar je govoril kralju. Ko so to očetu povedali,

12jih je oče vprašal: »Po katerem potu je odšel?« Sinovi so mu pokazali pot, po katerem je odšel božji mož, ki je prišel iz Judovega.

13Nato je sinovom velel: »Osedlajte mi osla!« Ko so mu osla osedlali, je sedel nanj

14in odrinil za božjim možem. Našel ga je pod terebinto, ko je sedel, in ga vprašal: »Ali si ti božji mož, ki si prišel iz Judovega?« Odgovoril je: »Sem.«

15Tedaj mu je rekel: »Pojdi z menoj domov in zaužij kruha!«

16Odvrnil je: »Ne smem se vrniti s teboj in te spremljati; tudi ne bom s teboj na tem kraju jedel kruha ne pil vina.

17Kajti rečeno mi je bilo po Gospodovi besedi: ‚Ne jej ondi kruha in ne pij vode, tudi se ne vračaj po potu, po katerem si prišel!‘«

18Pa mu je rekel: »Tudi jaz sem prerok kakor ti in angel mi je velel po Gospodovi besedi: ‚Pelji ga nazaj s seboj domov, da bo jedel kruh in pil vodo!‘« Tako ga je nalagal.

19Vrnil se je torej z njim in jedel v njegovi hiši kruh in pil vodo.

20Ko pa sta sedela pri mizi, je prišla Gospodova beseda preroku, ki ga je bil nazaj pripeljal.

21Zaklical je božjemu možu, ki je bil prišel iz Judovega: »Tako govori Gospod: ‚Ker si bil nepokoren Gospodovemu povelju in nisi spolnil zapovedi, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog,

22ampak si se vrnil in jedel kruh in pil vodo na kraju, o katerem ti je velel: Ne jej kruha in ne pij vode, zato ne bo prišlo tvoje truplo v grob tvojih očetov.‘«

23Ko se je najedel in napil, so mu osedlali osla onega preroka, ki ga je nazaj pripeljal.

24Tako je odšel. Na potu pa ga je zalotil lev in ga usmrtil. Njegovo truplo je ležalo na potu. Osel je stal zraven njega. Tudi lev je obstal poleg trupla.

25In glej, ljudje, ki so hodili mimo, so videli, da truplo leži na potu in lev stoji poleg trupla. Prišli so in razglasili v mestu, kjer je prebival stari prerok.

26Ko je to slišal prerok, ki ga je bil s pota pripeljal nazaj, je rekel: »To je božji mož, ki je bil nepokoren Gospodovemu povelju. Zato ga je Gospod izročil levu, ki ga je raztrgal in usmrtil po Gospodovi besedi, ki mu jo je bil povedal.«

27Rekel je svojim sinovom: »Osedlajte mi osla!« Ko so ga osedlali,

28je odrinil in našel njegovo truplo, ki je ležalo na potu ter osla in leva, ki sta stala poleg trupla. Lev ni zgrizel trupla, ne raztrgal osla.

29Prerok je dvignil truplo božjega moža, ga del na osla in prinesel nazaj. Prišel je v mesto starega preroka, da bi ga objokoval in pokopal.

30Truplo je položil v svoj lastni grob in žalovali so po njem: »Oh, moj brat!«

31Ko ga je pokopal, je rekel svojim sinovom: »Ko bom umrl, me pokopljite v grobu, v katerem je božji mož pokopan! Poleg njegovih kosti položite moje kosti!

32Kajti gotovo se bo spolnila beseda, ki jo je po Gospodovem naročilu zaklical proti oltarju v Betelu in proti vsem svetiščem na višinah po samarijskih mestih.«

33Tudi po tem dogodku se Jeroboam ni vrnil s svojega hudobnega pota, ampak je še dalje postavljal iz ljudstva duhovnike višin. Kdor je hotel, tega je postavil za duhovnika višin.

34Zaradi tega se je pregrešila Jeroboamova hiša in zato je bila uničena in iztrebljena s površja zemlje.