1To so bile besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onkraj Jordana v puščavi, v Arabi, nasproti Sufu, med Faranom in Tofelom, Labanom, Haserotom in Disahabom.
2Enajst dni hoda je od Horeba po poti k Seirskemu gorovju do Kadesbarn.
3V štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, je Mojzes govoril Izraelovim sinovom vse, kakor mu je Gospod zanje naročil,
4potem ko je porazil amorejskega kralja Sehona, ki je prebival v Hesebonu, in basanskega kralja Oga, ki je prebival v Astarotu in Edraju.
5Onkraj Jordana v moabski deželi je začel Mojzes razlagati to postavo takole:Od Sinaja v Kades
6»Gospod, naš Bog, nam je na Horebu govoril: ‚Dosti dolgo ste se mudili na tej gori.
7Obrnite se in odrinite in pojdite k pogorju Amorejcev in k vsem njihovim sosedom v Arabi, na pogorju in v Sefeli in v Negebu in ob morski obali, v deželo Kanaancev in k Libanonu do velike reke, do veletoka Evfrata!
8Glejte, izročam vam deželo; pojdite in vzemite v last deželo, za katero je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo bo dal njim in za njimi njih potomcem!‘
9Tisti čas sem vam rekel: ‚Ne morem za vas sam skrbeti.
10Gospod, vaš Bog, vas je razmnožil, da vas je danes veliko kakor zvezd na nebu.
11Gospod, Bog vaših očetov, naj vas še tisočkrat pomnoži in blagoslovi, kakor vam je obljubil.
12Kako naj sam prenašam vaše težave in vaša bremena in vaše prepire?
13Vzemite si po svojih rodovih modrih, pametnih in izkušenih mož, da vam jih postavim za predstojnike!‘
14Odgovorili ste mi in rekli: ‚Dobro je to, kar misliš storiti.‘
15Tedaj sem vzel poglavarje vaših rodov, modre in izkušene može, in vam jih postavil za vaše rodove za predstojnike, za tisočnike, za stotnike, za petdesetnike, za desetnike in za nadzornike.
16In takrat sem vašim sodnikom ukazal: ‚Zaslišujte pravde svojih bratov in sodite pravično prepir, ki ga ima kdo z bratom ali tujcem!
17Pri sodbi se ne ozirajte na osebe! Poslušajte majhnega kakor velikega! Ne bojte se nikogar; zakaj sodba je božja! Zadevo pa, ki je za vas pretežka, predložite meni, da jo zaslišim!‘
18Tako sem vam takrat vse ukazal, kar vam je storiti.
19Potem smo odrinili od Horeba in prehodili vso to veliko in strašno puščavo, ki ste jo videli, po poti na pogorje Amorejcev, kakor nam je Gospod, naš Bog, zapovedal; in prišli smo v Kadesbarne.
20Tedaj sem vam rekel: ‚Prišli ste k pogorju Amorejcev, ki nam ga hoče dati Gospod, naš Bog.
21Glej, Gospod, tvoj Bog, ti je izročil deželo: pojdi in si jo vzemi v last, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvojih očetov; ne boj se in ne plaši!‘
22Tedaj ste vsi pristopili k meni in rekli: ‚Pošljimo mož pred seboj, da nam ogledajo deželo in nam prinesejo poročilo o poti, po kateri naj gremo, in o mestih, v katera pridemo!‘
23To mi je bilo všeč; zato sem vzel izmed vas dvanajst mož, iz vsakega rodu po enega.
24Ti so krenili na pot in šli na pogorje ter prišli do Eskolske doline in deželo ogledali.
25Vzeli so s seboj sadu dežele in ga prinesli sem k nam ter nam sporočili: ‚Lepa je dežela, ki nam jo hoče dati Gospod, naš Bog.‘
26A niste hoteli iti, ampak ste se povelju Gospoda, svojega Boga, uprli.
27Godrnjali ste v svojih šotorih in govorili: ‚Ker nas Gospod sovraži, nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da nas izroči v roke Amorejcem, da nas uničijo.
28Kam naj gremo? Naši bratje so preplašili naša srca s poročilom: Ljudstvo je večje in številnejše od nas; mesta so velika in do neba utrjena; tudi Enakove sinove smo tam videli.‘
29Rekel sem vam: ‚Ne strašite se in ne bojte se jih!
30Gospod, vaš Bog, ki hodi pred vami, se bo bojeval za vas prav tako, kakor je to storil za vas v Egiptu pred vašimi očmi
31in v puščavi, kjer si videl, kako te je Gospod, tvoj Bog, nosil, kakor nosi človek svojega sinčka, po vsej poti, ki ste jo prehodili, dokler niste prišli v ta kraj.‘
32A kljub temu niste zaupali v Gospoda, svojega Boga,
33ki je hodil pred vami po poti, da vam poišče kraj za vaše taborjenje, ponoči v ognju, da ste videli pot, po kateri vam je bilo hoditi, podnevi pa v oblaku.
34Ko je Gospod slišal vaše govorjenje, se je razsrdil in prisegel:
35‚Nobeden izmed teh mož, od tega hudobnega rodu, ne bo videl lepe dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati vašim očetom,
36razen Jefonovega sina Kaleba; ta jo bo videl in njemu in njegovim sinovom bom dal deželo, po kateri je hodil, ker je bil popolnoma pokoren Gospodu.‘
37Tudi nad menoj se je razsrdil Gospod zaradi vas in rekel: ‚Tudi ti ne prideš tja.
38Ampak tvoj služabnik Nunov sin Jozue bo prišel tja; osrči ga, kajti on jo bo dal Izraelu v last!
39Vaši otročiči, o katerih ste dejali, da bodo v plen, in vaši otroci, ki danes še ne znajo razločevati med dobrim in hudim, ti bodo prišli tja, njim jo bom dal in oni jo bodo dobili v last.
40Vi pa se obrnite in odrinite v puščavo po poti proti Rdečemu morju!‘
41Tedaj ste odgovorili in mi rekli: ‚Grešili smo zoper Gospoda. Pojdemo ter se bomo bojevali, prav kakor nam je Gospod, naš Bog, zapovedal.‘ In opasali ste se vsak s svojim bojnim orožjem in ste lahkomiselno hoteli iti na pogorje.
42Gospod pa mi je rekel: ‚Reci jim: Ne hodite in ne bojujte se, ker jaz nisem med vami, da ne boste poraženi pred svojimi sovražniki!‘
43Povedal sem vam, a niste poslušali, temveč ste se Gospodovemu povelju uprli ter šli predrzno na pogorje.
44Tedaj so vam prišli nasproti Amorejci, ki prebivajo na tem pogorju, in so vas podili, kakor delajo čebele, in vas pobijali od Seira do Horme.
45Vrnili ste se in jokali pred Gospodom, a Gospod ni hotel slišati vašega glasu in se za vas ni zmenil.
46Tako ste ostali v Kadesu tiste mnoge dni, ki ste jih tam prebili.«
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
