2 Kroniška 26 - Ecumenical Edition（EKU）

Ozija (Azarija)

1Vse Judovo ljudstvo pa je vzelo Ozija, ki je imel šestnajst let, in so ga postavili za kralja namesto njegovega očeta Amasija.

2Utrdil je Elat in ga nazaj dobil Judu, potem ko je kralj legel k svojim očetom.

3Ozija je imel šestnajst let, ko je postal kralj, in dvainpetdeset let je vladal v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jehelija iz Jeruzalema.

4Delal je, kar je bilo prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Amasija.

5Iskal je Boga, dokler je Zaharija živel, ki ga je poučeval v strahu božjem; in dokler je Gospoda iskal, mu je Bog dal srečo.

6Šel je v boj zoper Filistejce, podrl obzidje v Getu, obzidje v Jabniji in obzidje v Azotu ter utrdil mesta pri Azotu in med Filistejci.

7Bog mu je pomagal zoper Filistejce in zoper Arabce, ki so prebivali v Gurbaalu, in zoper Meunce.

8Tudi Amonci so dajali Oziju davek; njegovo ime je zaslovelo do vhoda v Egipt; kajti postal je silno mogočen.

9V Jeruzalemu je Ozija sezidal stolpe na Vogelnih vratih, na Dolinskih vratih in na Voglu ter jih utrdil.

10Tudi v puščavi je sezidal stolpe in skopal mnogo vodnjakov. Kajti imel je mnogo živine v nižavi in na planjavi, poljedelce in vinogradnike na pogorju in na rodnem polju; ljubil je namreč poljedelstvo.

11Ozija je imel tudi vojsko bojevnikov, ki je hodila v boj v krdelih, preštetih pri njih naboru, ki sta ga izvršila pisar Jehiel in uradnik Maasija pod vodstvom Hananija, enega izmed kraljevih vojvodov.

12Skupno število družinskih poglavarjev, hrabrih junakov, je bilo dva tisoč šeststo.

13Pod njihovim poveljem je bila vojna sila tristo sedem tisoč petsto mož, ki so se s silno močjo bojevali, da bi pomagali kralju zoper sovražnika.

14Ozija je oskrbel zanje, za vso vojsko, ščite, sulice, čelade, loke in kamenje za prače.

15V Jeruzalemu je dal napraviti umetno izdelane bojne stroje, ki naj bi bili na stolpih in na vogalih, da bi streljali s puščicami in z velikimi kamni. Njegovo ime je daleč zaslovelo, ker je dobival čudežno pomoč, tako da je postal mogočen.

16Ko pa je postal mogočen, se je prevzelo njegovo srce, tako da je pogubno ravnal. Pregrešil se je zoper Gospoda, svojega Boga, in je šel v tempelj Gospodov, da bi na kadilnem oltarju opravil kadilno daritev.

17Prišel pa je za njim duhovnik Azarija in z njim osemdeset duhovnikov Gospodovih, vrlih mož.

18Ti so se kralju Oziju ustavili in mu rekli: »Nimaš pravice, Ozija, da bi zažigal kadilo Gospodu, ampak le duhovniki, Aronovi potomci, ki so zato posvečeni, da opravljajo kadilno daritev. Pojdi iz svetišča, kajti pregrešil si se; to ti ne bo v čast pri Gospodu Bogu!«

19Tedaj se je Ozija razsrdil; ko pa je držal v roki kadilnico, da bi kadil, in bil poln jeze na duhovnike, so se mu vpričo duhovnikov v hiši Gospodovi poleg kadilnega oltarja pokazale gobe na čelu.

20Obrnil se je k njemu duhovnik Azarija in vsi drugi duhovniki, in glej, na čelu je bil gobav. Izgnali so ga hitro od ondod; a tudi sam je hitel ven, ker ga je Gospod udaril.

21Kralj Ozija je bil gobav do dne svoje smrti. Prebival je kot gobavec posebej v svoji hiši. Kajti iz hiše Gospodove je bil izločen. Njegov sin Joatam je upravljal kraljevi dvor in vladal ljudstvu v deželi.

22Ostalo Ozijevo zgodovino, prejšnjo in poznejšo, je zapisal Amosov sin prerok Izaija.

23In Ozija je legel k svojim očetom; pokopali so ga pri njegovih očetih na polju pri grobišču kraljev, ker so rekli: »Gobav je bil.« Namesto njega je postal kralj njegov sin Joatam.