5 Mojzes 2 - Ecumenical Edition（EKU）

Od Kadesa v Prekjordanijo

1»Potem smo se obrnili in odrinili v puščavo po poti proti Rdečemu morju, kakor mi je rekel Gospod, in smo dolgo časa hodili okoli Seirskega gorovja.

2Tedaj mi je Gospod rekel:

3‚Dosti dolgo ste hodili okoli tega gorovja. Obrnite se proti severu!

4Ljudstvu pa ukaži: Šli boste skoz ozemlje svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seiru. Ustrašili se vas bodo. Varujte pa se zelo,

5da ne začnete boja z njimi! Kajti ne dam vam njihove dežele niti za ped, ker sem dal Seirsko gorovje v last Ezavu.

6Živež si kupujte od njih za denar, da boste jedli; tudi vodo si kupujte od njih za denar, da boste pili!

7Kajti Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. Vedel je za tvoje potovanje po tej veliki puščavi: že štirideset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj; nič ti ni manjkalo.‘

8Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seiru, po poti skozi Arabo mimo Elata in Asiongabera, potem smo se obrnili in šli proti moabski puščavi.

9Tedaj mi je Gospod rekel: ‚Ne napadaj Moabcev in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od njihove dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar v lastnino Lotovim sinovom.‘

10Prej so tam bivali Emimi, veliko in mnogoštevilno ljudstvo in visoke postave, kakor Enakovi sinovi.2,10 Enakovi sinovi in vrsta drugih ljudstev, Emimi, Zuzimi, Rafaimi (1 Mz 14,5), Zomzomimi, so ostanki prazgodovinskih prebivalcev Palestine in Prekjordanije (gl. v. 10–20; Joz 11,21; 12,4). Spravljali so jih v zvezo s pravljičnimi velikani Nefilimi (1 Mz 6,4; 4 Mz 13,33) in jim pripisovali megalitske spomenike (3,11).

11Kakor Enakovi sinovi so veljali tudi ti za Rafaime, Moabci pa so jih imenovali Emime.

12V Seiru so prej prebivali Horejci.2,12 Horejci. Verjetno ostanek nesemitskih Hurijcev, ljudstva, znanega iz klinopisnih dokumentov. Srečamo jih tudi za časa Abrahama »v njih gorovju Seiru« (1 Mz 14,6). Ezavovi sinovi pa so jih pregnali in pokončali pred seboj in so se naselili na njihovem mestu, kakor je Izrael storil z deželo, ki jim jo je Gospod dal v last. –

13‚Zdaj se torej vzdignite in pojdite čez potok Zared!‘ In šli smo čez potok Zared.

14Časa pa, v katerem smo hodili od Kadesbarn, dokler nismo prišli čez potok Zared, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov iz tabora, kakor jim je Gospod prisegel.

15Roka Gospodova je bila namreč zoper nje, da jih je iz tabora popolnoma iztrebil.

16Ko so vsi bojevniki izmed ljudstva pomrli,

17mi je Gospod govoril:

18‚Danes boš šel čez moabsko ozemlje, čez Ar,

19in se približal Amonovim sinovom: ne napadaj jih in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od dežele Amonovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal v lastnino Lotovim sinovom.‘

20Tudi ta velja za deželo Rafaimov; Rafaimi so nekdaj v njej prebivali, Amonci pa so jih imenovali Zomzomime,

21veliko in mnogoštevilno ljudstvo in visoke postave kakor Enakovi sinovi. Toda Gospod jih je pokončal pred njimi, da so zavzeli njihovo deželo in se naselili na njihovem mestu,

22kakor je storil za Ezavove sinove, prebivajoče v Seiru, da je pokončal pred njimi Horejce, tako da so zavzeli njihovo posest in prebivajo na njihovem mestu do današnjega dne.

23Tudi Hevejce, ki so prebivali po pristavah do Gaze, so pokončali Kaftorčani, ki so prišli iz Kaftorja, in se naselili na njihovem mestu. –

24‚Vzdignite se, odrinite in prekoračite reko Arnon! Glej, dam ti v roke Amorejca, hesebonskega kralja Sehona, in njegovo deželo. Začni si jo osvajati in spusti se z njim v boj!

25Danes začnem pošiljati strah in grozo pred teboj nad ljudstva pod vsem nebom: ko bodo slišali o tebi, se bodo tresli in trepetali pred teboj.‘

Zmaga nad Sehonom in Ogom

26Tedaj sem poslal iz puščave Kademota poslance k Sehonu, kralju v Hesebonu, s temile mirovnimi besedami:

27‚Rad bi šel skoz tvojo deželo; hodil bom po poti, ne bom krenil ne na desno ne na levo.

28Živež mi prodaj za denar, da bom jedel, in vodo mi daj za denar, da bom pil! Samo z nogami pojdem skoz,

29kakor so mi dovolili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seiru, in Moabci, ki prebivajo v Aru, dokler ne pridem čez Jordan v deželo, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.‘

30Toda Sehon, kralj v Hesebonu, nam ni hotel dovoliti prehoda pri sebi; kajti Gospod, tvoj Bog, je otrdil njegovega duha in zakrknil njegovo srce, da bi ti ga dal v roke, kakor je zdaj.

31Gospod mi je torej rekel: ‚Glej, začel sem ti izročati Sehona in njegovo deželo; začni si jo osvajati, da njegovo deželo dobiš v last!‘

32Sehon nam je prišel z vsem svojim ljudstvom nasproti v boj pri Jasi.

33In Gospod, naš Bog, nam ga je izročil, in pobili smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo.

34Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in pokončali z zakletvijo vsako mesto, može, žene in otroke; nismo pustili, da bi kdo utekel.

35Zase smo vzeli le živino in plen iz mest, ki smo jih osvojili.

36Od Aroera ob bregu reke Arnona in od mesta v dolini pa tja do Galaada ni bilo mesta, ki bi ga ne bili mogli osvojiti; vse nam je izročil Gospod, naš Bog.

37Le deželi Amonovih sinov se nisi približal, vsemu bregu reke Jaboka in mestom na pogorju, povsem, kakor je Gospod, naš Bog, zapovedal.«