Job 2 - Ecumenical Edition（EKU）

Satan zopet pred Bogom

1In zgodilo se je nekega dne, da so prišli sinovi božji in stopili pred Gospoda; tudi satan je prišel med njimi in stopil pred Gospoda.

2Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.«

3In Gospod je rekel satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji. Mož je brezgrajen in pravičen, boji se Boga in se vzdržuje hudega. Še vedno je utrjen v svoji pobožnosti. Ti pa si me zaman nadražil zoper njega, da bi ga uničil.«

4Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Koža za kožo, človek da za svoje življenje vse, kar ima.

5Toda stegni le svojo roko in se dotakni njegove kosti in njegovega mesa, resnično, v obraz te bo preklinjal!«

6Gospod je rekel satanu: »Glej, v tvoji roki bodi, le življenje mu ohrani!«

Job izgubi zdravje

7In satan je odšel izpred Gospodovega obličja in udaril Joba z nevarnim uljesom od podplatov njegovih nog do temena.

8Ta si je vzel črepinjo, da se je strgal z njo; pri tem je sedel na smetišču.

9Tedaj mu je rekla njegova žena: »Ali se še vedno trdno držiš svoje pobožnosti? Boga prekolni in umri!«

10Pa ji je odgovoril: »Govoriš kakor neumnica. Dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« Pri vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami.

Obisk treh prijateljev

11Ko so trije Jobovi prijatelji slišali o vsem hudem, ki je prišlo nadenj, so prišli vsak iz svojega kraja: Elifaz Temanejec, Baldad Suhejec in Sofar Naamatejec. Dogovorili so se namreč skupno, da pojdejo ter mu izrazijo sožalje in ga potolažijo.

12Ko pa so od daleč povzdignili svoje oči in ga niso spoznali, so začeli glasno jokati; pretrgali so vsak svoje oblačilo in natresli prahu na svoje glave.

13Potem so sedeli z njim na tleh sedem dni in sedem noči in nihče mu ni rekel besede, ker so videli, da je njegova bolečina zelo velika.