Ruta 1 - Ecumenical Edition（EKU）

Ruta in Noema

1V času, ko so vladali sodniki, je nastala lakota v deželi. In šel je neki mož iz Judovega Betlehema, da bi bival kot tujec v moabski deželi s svojo ženo in z dvema sinovoma.

2Možu je bilo ime Elimelek, njegovi ženi Noema in njegovima sinovoma Mahalon in Kelion; bili so Efratejci iz Judovega Betlehema. Prišli so v moabsko deželo in tam prebivali.

3Noemin mož Elimelek pa je umrl in ostala je sama s svojima sinovoma.

4Ta dva sta si vzela moabski ženi, eni je bilo ime Orfa, drugi pa Ruta; prebivali so tam kakih deset let.

5In umrla sta tudi obadva, Mahalon in Kelion; tako je preostala žena za svojima sinovoma in za svojim možem.

6Nato se je vzdignila s svojima snahama, da bi se vrnila iz moabske dežele; slišala je namreč v moabski deželi, da je Gospod obiskal svoje ljudstvo ter jim dal kruha.

7Odšla je iz kraja, kjer je bivala, in z njo obe njeni snahi; napotile so se, da bi se vrnile v Judovo deželo.

8Noema je rekla svojima snahama: »Pojdita, vrnita se, vsaka v hišo svoje matere! Gospod naj vama bo naklonjen, kakor sta vedve bili naklonjeni rajnkima in meni.

9Naj vama dá Gospod, da najdeta zopet dom, vsaka v hiši svojega moža.« Poljubila ju je in sta začeli na glas jokati.

10Rekli sta ji: »Ne! S teboj pojdeva k tvojemu ljudstvu.«

11Noema pa je odgovorila: »Vrnita se, moji hčeri! Zakaj bi šli z menoj? Mar imam še sinove v svojem telesu, ki bi bili vama za može?

12Vrnita se, moji hčeri! Pojdita! Saj sem prestara za moža. Pa čeprav bi menila, da imam upanje, da dobim to noč moža in celo rodim sinove,

13mar bosta teh čakali, da bi odrasli? Mar se bosta zaradi njih zdržali, da ne bi vzeli moža? Nikarta, moji hčeri! Saj je meni veliko bridkejše ko vama; kajti Gospodova roka me je zadela.«

14Tedaj sta začeli znova na glas jokati. Potem je Orfa poljubila svojo taščo in se vrnila, Ruta pa je ostala pri njej.

15Noema ji je rekla: »Glej, tvoja svakinja se je vrnila k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom; pojdi še ti za svakinjo!«

16Ruta je odgovorila: »Nikar me ne sili, da bi te zapustila in šla proč od tebe! Kajti kamor pojdeš ti, pojdem tudi jaz, in kjer boš ti ostala, bom ostala tudi jaz; tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog.

17Kjer boš ti umrla, bom umrla tudi jaz in ondi naj bom pokopana. To naj mi Gospod stori in to naj mi doda:1,17 to naj mi doda. Oblika prisege z zakletvijo (prim. 4 Mz 5,21sl.), ki naj zadene prizadeto osebo. Ker pa so prisege z zakletvijo veljale kot nevarne, se tu in sicer često uporabi ta splošna oblika (prim. 1 Sam 3,17; 14,44; 20,13 itd.). samo smrt me bo ločila od tebe!«

18Ko je torej Noema videla, da se je trdno odločila iti z njo, ji je nehala prigovarjati.

19Tako sta šli obe, dokler nista prišli v Betlehem. Ko sta prišli v Betlehem, se je zaradi njih razgibalo vse mesto; govorili so: »Ali ni to Noema?«

20Pa jim je rekla: »Ne imenujte me Noemo, imenujte me Maro! Kajti veliko bridkosti mi je poslal Vsemogočni.

21Bogata sem odšla in prazno me je Gospod nazaj pripeljal. Zakaj me imenujete Noemo? Saj je Gospod zoper mene pričal in Vsemogočni me je udaril.«

22Tako se je vrnila Noema in z njo njena snaha Moabka Ruta, ki je prišla iz moabske dežele. Prišli sta v Betlehem ob začetku ječmenove žetve.