2 Mojzes 32 - Ecumenical Edition（EKU）

5. Odpad Izraela in obnova zavezeZlato tele

1Ko je ljudstvo videlo, da Mojzes odlaša priti z gore, se je zbralo pri Aronu in so mu rekli: »Vstani, naredi nam boga, ki bo šel pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.«

2Aron jim je odgovoril: »Izderite zlate uhane, ki so v ušesih vaših žen, sinov in hčerá ter jih prinesite k meni!«

3In vse ljudstvo si je izdrlo zlate uhane, ki so bili v njihovih ušesih, in so jih prinesli k Aronu.

4Vzel jih je iz njihovih rok, jih prelil v zlivek in napravil iz tega ulito tele. Tedaj so rekli: »To je tvoj bog, Izrael, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele!«

5Ko je Aron to videl, je sezidal oltar pred njim; potem je Aron razglasil: »Jutri bo praznik za Gospoda!«

6Drugo jutro so zgodaj vstali, darovali žgalne daritve in žrtvovali mirovne daritve; potem je ljudstvo sedlo jest in pit, nato so vstali, da so se zabavali.

Gospodova grožnja, Mojzesova prošnja

7Tedaj je Gospod govoril Mojzesu: »Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, ravna hudobno.

8Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, ga molili, mu darovali in rekli: ‚To je tvoj bog, Izrael, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele!‘«

9Gospod je dalje rekel Mojzesu: »Videl sem to ljudstvo, in glej, trdovratno ljudstvo je.

10In sedaj me pusti, da se vname moj srd zoper nje in jih pokončam; tebe pa napravim v velik narod!«

11Mojzes pa je prosil Gospoda, svojega Boga, in rekel: »Zakaj se, Gospod, vnema tvoj srd zoper tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko?

12Zakaj naj bi govorili Egipčani: ‚Zlovoljno jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje?‘ Odvrni se od togote svoje jeze in naj ti bo žal zaradi zla, ki si ga namenil svojemu ljudstvu!

13Spomni se svojih služabnikov, Abrahama, Izaka in Izraela, ki si jim prisegel pri sebi in jim obljubil: ‚Namnožil bom vaš zarod kakor zvezde na nebu in vso to deželo, ki sem o njej govoril, bom dal vašemu zarodu v večno posest!‘«

14Tedaj je bilo Gospodu žal zaradi zla, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.

Mojzes razbije tabli postave

15Mojzes se je odpravil nazaj in je šel z gore z obema tablama postave v roki; tabli sta bili popisani na obeh straneh, popisani sta bili spredaj in zadaj.

16Tabli sta bili božje delo in pisava je bila božja pisava, vrezana v tabli.

17Ko je Jozue slišal hrup vreščečega ljudstva, je dejal Mojzesu: »Bojno vpitje je v taboru.«

18Odgovoril je: »To ni glas ukajočih zaradi zmage, ne glas vpijočih zaradi poraza, glas prepevajočih slišim.«

19Ko se je približal taboru, je videl tele in ples. Tedaj se je vnel Mojzesov srd in vrgel je tabli iz roke ter ju razbil pod goro.

20Zgrabil je tele, ki so ga bili naredili, in ga sežgal v ognju in ga zmlel v prah, stresel ga v vodo in to dal piti Izraelovim sinovom.

21Nato je rekel Mojzes Aronu: »Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje spravil veliki greh?«

22Aron je odgovoril: »Naj se ne razvnema srd mojega gospoda; ti poznaš ljudstvo, da je hudobno.

23Rekli so mi namreč: ‚Naredi nam boga, ki bo šel pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‘

24Tedaj sem jim rekel: ‚Kdor ima zlata, naj si ga izdere.‘ Pa so mi ga dali; in vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele.«

25Mojzes je videl, da je ljudstvo razbrzdano; kajti Aron ga je razbrzdal v malikovanje med njegovimi nasprotniki.

26In Mojzes se je postavil k vratom v tabor ter rekel: »Kdor je za Gospoda, k meni!« Tedaj so se zbrali pri njem vsi Levijevi sinovi.

27In jim je rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Pripašite si vsak svoj meč okoli ledja, pojdite po taboru sem ter tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije celó svojega brata, prijatelja in sorodnika!‘«

28Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in padlo je tisti dan izmed ljudstva okoli tri tisoč mož.

29In Mojzes je rekel: »Posvetili ste se danes Gospodu, vsak tudi za ceno svojega sina ali svojega brata; zato se vam dá danes blagoslov!«

Ponovna Mojzesova prošnja

30Drugi dan je Mojzes rekel ljudstvu: »Hudo ste se pregrešili; a zdaj pojdem gor h Gospodu; morda sprosim odpuščanja vašega greha.«

31Mojzes se je torej vrnil h Gospodu in rekel: »Oh, hudo se je pregrešilo to ljudstvo: naredili so si boga iz zlata.

32In zdaj, ko bi jim ti odpustil greh! Če pa ne, izbriši mene, prosim, iz svoje knjige, ki si jo pisal!«

33Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Kdor je grešil zoper mene, tega bom izbrisal iz svoje knjige.

34Pojdi zdaj, pelji ljudstvo tja, kamor sem ti rekel! Glej, moj angel pojde pred teboj; a na dan svojega obiskanja bom na njih kaznoval njihov greh.«

35In Gospod je udaril ljudstvo zato, ker so si dali narediti tele, ki ga je naredil Aron.