1»Če vidiš, da je zašel vol tvojega brata ali njegova ovca, ne hodi brezbrižen mimo, marveč jih vsekakor pripelji svojemu bratu nazaj!
2Če pa tvoj brat ni blizu tebe in ga ne poznaš, jih spravi v svojo hišo, da bosta pri tebi, dokler jih tvoj brat ne išče; potem mu jih daj nazaj!
3Prav tako stori z njegovim oslom in oblačilom in z vsako izgubljeno rečjo svojega brata, ki se izgubi in jo najdeš: ne smeš tega prezreti!
4Če vidiš, da je osel tvojega brata ali njegov vol na potu padel, ne hodi brezbrižen mimo: pomagaj mu jih vzdigniti!
5Ženska naj ne nosi moške oprave in moški naj si ne oblači ženskih oblačil; kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdor koli to dela.
6Če po poti grede najdeš ptičje gnezdo na drevesu ali na tleh z mladiči ali z jajci in starka sedi na mladičih ali na jajcih, ne jemlji stare z mladiči vred!
7Spodi staro, mladiče pa si lahko vzameš, da ti bo dobro in da boš dolgo živel!
8Če zidaš novo hišo, napravi na strehi ograjo, da ne spraviš krivde prelite krvi na svojo hišo, ko bi kdo padel z nje!
9Ne zasajaj vinograda z dvojno rastlino, da vse skupaj ne zapade svetišču, zasad, ki ga zasadiš, in pridelek iz vinograda!
10Ne orji z volom in oslom skupaj!
11Ne oblači obleke, tkane iz volne in lanu!
12Naredi si čopke na štirih voglih plašča, s katerim se ogrinjaš!
Svetost zakonske zveze13Če si kdo vzame ženo in gre k njej, pa se je naveliča
14in jo obdolži hudih reči ter jo spravi v slab glas, ko pravi: ‚To ženo sem si vzel; ko sem se ji pa približal, je nisem našel več device,‘
15naj vzameta oče in mati mlade žene znamenje devištva mlade žene in prineseta k mestnim starešinam k vratom.
16Oče mlade žene naj reče starešinam: ‚Svojo hčer sem dal temu možu za ženo, pa se je je naveličal.
17Glejte, obdolžuje jo hudih reči, ko pravi: tvoje hčere nisem našel več device. Toda tu je znamenje devištva moje hčere.‘ Razgrneta naj potem prt pred mestnimi starešinami.
18Nato naj starešine tistega mesta primejo moža in ga kaznujejo.
19Naložé naj mu tudi globo sto srebrnih seklov in dajo očetu mlade žene, ker je spravil v slab glas izraelsko devico. Mora jo imeti za ženo in vse svoje žive dni je ne sme odsloviti.
20Ako pa je ta obdolžitev resnična, ker se pri mladi ženi ni našlo znamenje devištva,
21naj mlado ženo odvedejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umrje, ker je storila nesramnost v Izraelu: nečistovala je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede!
22Če koga zalotijo, da je pri omoženi ženi, naj umrjeta oba: mož, ki je bil pri ženi, in žena; tako odpravi zlo iz Izraela!
23Če je deklica, devica, zaročena možu, pa jo kdo dobi v mestu in je pri njej,
24privedite oba k vratom tistega mesta in jih posujte s kamenjem, da umrjeta; deklico, ker ni vpila v mestu, in moža, ker je onečastil ženo svojega bližnjega! Tako odpravi zlo iz svoje srede!
25Če pa kdo na polju dobi zaročeno deklico, pa jo zagrabi in je pri njej, naj umrje samo mož, ki je bil pri njej.
26Deklici pa ne smeš nič storiti; deklica nima greha, ki bi zaslužil smrt; kajti kakor če se kdo vzdigne zoper svojega bližnjega in ga ubije, tako je s to stvarjo.
27Ker jo je na polju zalotil, naj je zaročena deklica tudi vpila, pa ni bilo nikogar, ki bi ji bil pomagal.
28Če kdo dobi deklico, devico, ki ni zaročena, in jo zagrabi in je pri njej, pa jih zasačijo,
29mora dati, kdor je bil pri njej, dekličinemu očetu petdeset srebrnih seklov in jo imeti za ženo, ker jo je onečastil. Ne sme je odsloviti vse svoje žive dni.«
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
