1Tedaj je prišel angel Gospodov od Galgale v Bohim in rekel: »Izpeljal sem vas iz Egipta in vas pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil vašim očetom. Rekel sem: Vekomaj ne bom prelomil svoje zaveze z vami;
2vi pa ne smete skleniti nobene zaveze s prebivalci te dežele, temveč morate podreti njihove oltarje. Toda niste poslušali mojega glasu. Zakaj ste to storili?
3Zato prav tako rečem: Ne bom jih pregnal izpred vašega obličja. Naj bodo vaši nasprotniki, in njihovi bogovi naj vam služijo za zanko.«
4Ko je Gospodov angel povedal te besede vsem Izraelovim sinovom, se je začelo ljudstvo glasno jokati.
5Zato so imenovali ta kraj Bohim. In darovali so ondi Gospodu.
Nezvestoba Izraelcev6Ko je Jozue odpustil ljudstvo, so šli Izraelovi sinovi vsak v svojo dedino, da bi sprejeli deželo v last.
7In ljudstvo je služilo Gospodu, dokler je živel Jozue in dokler so živeli starešine, ki so Jozueta preživeli in še videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil za Izraela.
8Umrl pa je Nunov sin Jozue, Gospodov služabnik, ko je bil star sto deset let.
9Pokopali so ga na ozemlju njegove dedine v Tamnatsare na Efraimskem pogorju, severno od gore Gaasa.
10A tudi ves ta rod se je bil pridružil svojim očetom in za njim je nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda, ne njegovih del, ki jih je storil za Izraela.
11Tedaj so Izraelovi sinovi delali, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, in so služili Baalom.
12Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so bivala okoli njih, in jih molili. Tako so razdražili Gospoda.
13Ko so torej zapustili Gospoda in služili Baalu in Astartam,2,13 Baalu in Astartam. Rečenica »Baal in Astarta«, tudi v množinski obliki »Baali in Astarte«, je v sv. pismu običajna označba kanaanskega mnogoboštva. Astarta je žensko božanstvo; včasih se imenuje tudi Ašera (3,7). Tudi lesene sohe, postavljene njej na čast, so imenovali Ašere (2 Kr 21,3).
14se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oropali, in jih izročil v roke njihovih sovražnikov okoli njih, tako da se niso mogli več ustavljati svojim sovražnikom.
15Kadarkoli so šli v boj, je bila Gospodova roka vsakokrat zoper nje v nesrečo, kakor je Gospod napovedal in kakor jim je Gospod prisegel. Bili so v hudi stiski.
16Tedaj je Gospod obujal sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih roparjev.
17A tudi svojih sodnikov niso poslušali, ampak so nečistovali s tujimi bogovi in jih molili. Hitro so krenili s pota, po katerem so hodili njihovi očetje, ki so bili pokorni Gospodovim zapovedim; niso tako storili.
18Kadar jim je torej Gospod obudil sodnike, je bil Gospod s sodnikom ter jih reševal iz rok njih sovražnikov vse dni, dokler je živel sodnik. Kajti Gospodu se je milo storilo zaradi njih stokanja pred njih zatiralci in mučitelji.
19Ko pa je sodnik umrl, so spet huje delali ko njih očetje ter hodili za tujimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svojega napačnega pota.
20Vnela se je torej Gospodova jeza zoper Izraela in je rekel: »Ker je ta narod prekršil mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njih očetom, in ni poslušal mojega glasu,
21tudi jaz ne bom več pregnal izpred njih obličja nikogar izmed narodov, ki jih je pustil Jozue, ko je umrl.
22Preskusiti hočem z njimi Izraela, ali se bodo držali pota Gospodovega in hodili po njem, kakor so se ga držali njih očetje, ali ne.«
23Zato je Gospod pustil te narode, ne da bi jih takoj pregnal, in jih ni dal Jozuetu v roke.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.