Psalmi 105 - Ecumenical Edition（EKU）

Psalm 105 (104)Čudovita Izraelova zgodovina

1Aleluja.

Slavite Gospoda, kličite njegovo ime,

oznanjujte med narodi njegova čudežna dela!

2Pojte mu, igrajte mu,

pripovedujte o vseh njegovih čudežih!

3Ponašajte se z njegovim svetim imenom,

naj se veseli srce njih, ki iščejo Gospoda!

4Opazujte Gospoda in njegovo moč,

iščite vedno njegovo obličje!

5Spominjajte se njegovih čudežev, ki jih je storil,

njegovih znamenj in sodb njegovih ust,

6o zarod njegovega hlapca Abrahama,

sinovi njegovega izvoljenca Jakoba!

7On je Gospod, naš Bog;

njegove sodbe veljajo po vsej zemlji.

8Na veke se spominja svoje zaveze,

obljube, ki jo je določil za tisoč rodov,

9zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom,

prisege, ki jo je dal Izaku.

10Postavil jo je za Jakoba kot trden zakon,

za Izraela kot večno zavezo,

11rekoč: »Tebi bom dal kanaansko deželo

kot vaš dedni delež.«

12Ko jih je bilo malo po številu,

neznatni in tujci v oni deželi;

13ko so potovali od naroda do naroda,

iz tega kraljestva k onemu ljudstvu,

14ni nikomur dopustil, da bi jih stiskal,

zaradi njih je kaznoval kralje:

15»Ne dotikajte se mojih maziljencev

in mojim prerokom ne prizadevajte hudega!«

16Poklical je lakoto v deželo,

odtegnil vso zalogo kruha;

17poslal je moža pred njimi,

prodan je bil Jožef za sužnja.

18Njegove noge so vklenili v spone,

okoli vratu mu deli železje,

19dokler se ni njegova napoved spolnila,

in ga je Gospodova beseda potrdila.

20Tedaj je kralj poslal in ga izpustil iz ječe,

poglavar ljudstev ga je osvobodil;

21postavil ga je za gospodarja svoji hiši,

za upravitelja vsej svoji posesti,

22ker je s svojim zgledom poučeval njegove kneze

in pokazal modrost njegovim starešinam.

23Zatem je Izrael prišel v Egipt,

Jakob je bil gost v Kamovi deželi.

24Bog je zelo pomnožil svoje ljudstvo,

da je postalo močnejše od svojih sovražnikov.

25Spremenil je srce teh, da so sovražili njegovo ljudstvo

in zvijačno ravnali z njegovimi hlapci.

26Tedaj je poslal Mojzesa, svojega hlapca,

in Arona, ki ga je izvolil;

27delala sta med njimi njegova znamenja,

njegove čudeže v Kamovi deželi.

28Poslal je temo in stemnilo se je,

toda uprli so se njegovim besedam;

29njih vode je v kri spremenil

in pokončal njih ribe;

30njih dežela je bila polna žab,

do notranjih prostorov njihovih kraljev;

31velel je in prišla je množica muh,

komarji v vse njih pokrajine.

32Za dež jim je dal točo,

plameneč ogenj po njih deželi;

33potolkel je njih trte in smokve,

in polomil drevje po njihovih pokrajinah.

34Velel je, in so prišle kobilice

in murnov brez števila;

35požrli so vso travo v njih deželi,

požrli sad njihovega polja.

36Udaril je vse prvorojence v njih deželi,

začetek vse njihove moči.

37In izpeljal jih je, obložene s srebrom in z zlatom,

ni bilo onemoglega v njih rodovih.

38Egipčani so se veselili njih odhoda,

zakaj obšel jih je strah pred njimi.

39Razgrnil je oblak, da jih je kril,

ogenj, da je svetil ponoči.

40Prosili so, in pripeljal je prepelice

in jih hranil z nebeškim kruhom.

41Odprl je skalo, pritekla je voda,

in tekla je v puščavi kot reka.

42Zakaj spominjal se je svoje svete besede,

ki jo je dal Abrahamu, svojemu hlapcu;

43izpeljal je svoje ljudstvo sredi veselja,

ob radostnih vzklikih svoje izvoljence.

44Dal jim je dežele narodov,

polastili so se premoženja ljudstev,

45zato, da bi se držali njegovih zakonov

in spolnjevali njegove postave.