2 Kralji 9 - Ecumenical Edition（EKU）

Elizejev učenec mazili Jehuja za kralja

1Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških sinov in mu velel: »Opaši si ledja, vzemi s seboj to posodico z oljem in pojdi v Ramot v Galaadu.

2Ko prideš tja, poglej tam za Jehujem, sinom Josafata, Namsijevega sina! Vstopi, vzdigni ga izmed njegovih tovarišev in pelji v notranjo izbo!

3Potem vzemi posodico z oljem in ga izlij na njegovo glavo, govoreč: Tako govori Gospod: ‚Mazilim te za kralja Izraelu!‘ Nato odpri duri ter nemudoma zbeži.«

4Mladenič – mladi mož je bil prerok – je torej šel v Ramot v Galaadu.

5Ko je vstopil, glej, so sedeli vojni poveljniki skupaj. Rekel je: »Imam naročilo za tebe, poveljnik.« Jehu je vprašal: »Za katerega izmed nas vseh?« Odgovoril je: »Zate, poveljnik.«

6Ta je vstal in šel v hišo. Oni pa je izlil olje na njegovo glavo in mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Mazilim te za kralja Gospodovemu ljudstvu, Izraelu.

7Zatri hišo Ahaba, svojega gospoda! Tako se bom nad Jezabelo maščeval za kri svojih služabnikov, prerokov, in za kri vseh Gospodovih služabnikov.

8Vsa Ahabova hiša bo uničena. Iztrebil bom iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.

9Storil bom z Ahabovo hišo kakor s hišo Nabatovega sina Jeroboama in kakor s hišo Ahijevega sina Baasa.

10Jezabelo bodo snedli psi na jezraelskem polju in nihče je ne bo pokopal.‘« Nato je odprl duri ter zbežal.

11Ko je Jehu prišel k služabnikom svojega gospoda, so ga vprašali: »Je li dobro? Zakaj je prišel ta blaznik k tebi?« Odgovoril jim je: »Saj poznate moža in njegovo blebetanje.«

12Odvrnili so: »Prazen izgovor! Povej nam vendar!« Nato je odgovoril: »Tako in tako mi je rekel: Tako govori Gospod: ‚Mazilim te za kralja Izraelu.‘«

13Tedaj so vsi hitro vzeli svoje plašče, jih položili predenj na gole stopnice, zatrobili na rog in vzklikali: »Jehu je kralj!«

Jehujeva zarota

14In Jehu, sin Josafata, Namsijevega sina, se je zarotil zoper Jorama. Joram pa je z vsem Izraelom branil Ramot v Galaadu pred aramskim kraljem Hazaelom.

15In kralj Joram se je vrnil, da bi si v Jezraelu ozdravil rane, ki so mu jih Aramci zadali, ko se je bojeval zoper aramskega kralja Hazaela. In Jehu je rekel: »Ako vam je prav, naj nihče ne odide kot ubežnik iz mesta, da bi šel javljat v Jezrael.«

16Jehu je stopil na voz in odšel v Jezrael. Tam je namreč ležal Joram in Judov kralj Ohozija je bil prišel k Joramu na obisk.

17Čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezraelu, je videl, da je prihajalo Jehujevo krdelo in javil: »Vidim neko krdelo.« Joram je velel: »Vzemi konjenika, pošlji jim ga naproti, naj vpraša, je li mir!«

18Konjenik mu je jezdil naproti in rekel: »Tako vpraša kralj: ‚Je li mir?‘« Jehu je odgovoril: »Kaj je tebi za mir? Obrni in hodi za menoj!« Čuvaj je javil: »Sel je prišel do njih, pa se ne vrača.«

19Poslal je drugega konjenika. Ko je ta prišel k njim, je rekel: »Tako vpraša kralj: ‚Je li mir?‘« Jehu je odgovoril: »Kaj je tebi za mir? Obrni in hodi za menoj!«

20Čuvaj je javil: »Sel je prišel do njih, pa se ne vrača. Vožnja pa je kakor vožnja Jehuja, Namsijevega sina; vozi namreč kakor blazen.«

21Tedaj je Joram velel: »Naprezi!« Napregli so njegov voz. In Izraelov kralj Joram ter Judov kralj Ohozija sta odrinila vsak na svojem vozu. Peljala sta se nasproti Jehuju in ga srečala na zemljišču Jezraelca Nabota.

22Ko je Joram zagledal Jehuja, je vprašal: »Je li mir, Jehu?« Odgovoril je: »Kakšen mir, dokler je toliko nečistovanja tvoje matere Jezabele in njenega vražarstva?«

23Joram je obrnil, da bi zbežal, Ohoziju pa je zaklical: »Izdajstvo, Ohozija!«

24Toda Jehu je napel lok in ustrelil Jorama v pleča, da mu je šla puščica skozi srce in se je zgrudil na svojem vozu.

25Potem je velel svojemu pribočniku Badakerju: »Vzemi in vrzi ga na zemljišče Jezraelca Nabota! Kajti spomni se, kako sva jaz in ti skupaj jezdila za njegovim očetom Ahabom in je Gospod povedal zoper njega ta izrek:

26‚Resnično, videl sem včeraj Nabotovo kri in kri njegovih sinov, govori Gospod:, povrnil ti bom na tem zemljišču, govori Gospod!‘ Vzemi in vrzi ga zdaj na zemljišče po Gospodovi besedi!«

27Ko je Judov kralj Ohozija to videl, je zbežal po poti proti Bethaganu.9,27 proti Bethaganu. Bethagan je najbrž Enganim (Joz 19,21), poznejši Dženin, 10 km od Jezraela. A Jehu je drvel za njim in velel: »Tudi njega!« Ranili so ga na vozu na višini Gaveru pri Jeblaamu. Vendar je ubežal v Magedo in ondi umrl.

28Njegovi služabniki so ga pripeljali na vozu v Jeruzalem in ga pokopali pri njegovih očetih v njegovem grobišču v Davidovem mestu.

29V enajstem letu Ahabovega sina Jorama je zavladal Ohozija nad Judom.

30Jehu pa je prišel v Jezrael. Ko je Jezabela to slišala, si je olepotičila oči, nališpala glavo ter gledala skoz okno.

31Ko je šel Jehu skozi vrata, je zaklicala: »Ali se je Zambriju dobro godilo, ki je umoril svojega gospoda?«

32Tedaj je povzdignil oči proti oknu in vprašal: »Kdo je z menoj, kdo?« Dva ali trije dvorniki so pogledali nanj.

33Tem je zaklical: »Vrzite jo dol!« In vrgli so jo. Njena kri je oškropila zid in konje, ki so jo poteptali.

34Potem je vstopil, in ko je jedel in pil, je ukazal: »Poglejte po tej prekleti in jo pokopljite, ker je kraljeva hči.«

35Šli so torej, da bi jo pokopali, a niso našli od nje drugega kakor lobanjo, noge in roke.

36Ko so se vrnili in mu to naznanili, je rekel: »To je beseda Gospodova, ki jo je govoril po svojem služabniku Tesbanu Eliju: ‚Na jezraelskem polju bodo psi snedli Jezabelino meso.

37In Jezabelino truplo bo kakor njivski gnoj na jezraelskem polju, tako da ne bodo mogli reči: To je Jezabela!‘«