5 Mojzes 33 - Ecumenical Edition（EKU）

Mojzesov blagoslov

1To je blagoslov, s katerim je blagoslovil Mojzes, mož božji, Izraelove sinove pred svojo smrtjo,

2govoreč:

»Gospod je prišel s Sinaja

in se zasvetil s Seira svojemu ljudstvu,

zažarel je s Faranske gore

in prišel k množicam v Kadesu,

iz njegove desnice so švigali bliski.

3Še ljubi svoj narod.

Vsi njihovi sveti so v tvoji roki;

pri tvojih nogah so sedeli,

sprejeli tvoje besede,

4postavo, ki nam jo je Mojzes ukazal.

Njegova posest je občina Jakobova;

5postal je kralj v Ješurunu,

ko so se zbrali poglavarji ljudstva

in z njimi Izraelovi rodovi.

6Živi naj Ruben in naj ne umrje,

njegovih mož pa bodi malo število!«

7To velja za Juda; rekel je:

»Usliši, Gospod, glas Judov

in daj mu priti k njegovemu ljudstvu;

njegove roke so se zanj borile

in bodi mu pomoč zoper njegove zatiralce!«

8O Leviju je rekel:

»Tvoj ‚tumim‘ in tvoj ‚urim‘

gre možu tvoje naklonjenosti,

ki si ga skušal pri Masi,

s katerim si se prepiral pri Vodi Meribi;

9ki je rekel o svojem očetu in materi: ‚Nisem jih videl,‘

ki ni poznal svojih bratov

in za svoje otroke ni vedel.

Kajti spolnjevali so tvojo besedo

in se držali tvoje zaveze.

10Učijo Jakoba tvoje naredbe

in Izraela tvojo postavo;

pokladajo kadilo pred tvoje obličje,

na tvoj oltar žgalne daritve.

11Blagoslovi, Gospod, njegovo moč

in delo njegovih rok sprejmi!

Stri njegovim nasprotnikom ledja,

njegovim sovražnikom, da ne bodo več vstali!«

12O Benjaminu je rekel:

»Ljubljenček je Gospodov,

v miru pri njem stanuje:

varuje ga vedno

in med njegovimi pleči prebiva.«

13O Jožefu je rekel:

»Blagoslovljena bodi od Gospoda njegova dežela

z dragotinami neba od zgoraj

in brezna, ležečega spodaj,

14in z dragotinami sončnih sadov

in z dragotinami luninih dozorkov,

15z najboljšimi rečmi vekovitih gora

in z dragotinami vekovečnih hribov

16in z dragotinami zemlje in njenega obilja!

Milost njega, ki je v grmu prebival,

naj pride na Jožefovo glavo

in na teme izvoljenca med njegovimi brati.

17Kakor prvostorjeni vol je veličasten,

njegovi rogovi so bivola rogovi;

z njimi pobode ljudstva,

hkrati konce zemlje.

In to so Efraimovi desettisoči

in to so Manasejevi tisoči.«

18O Zabulonu je rekel:

»Vesêli se, Zabulon, svojega izhoda,

in Isahar svojih šotorov!

19Ljudstva bosta zvala na goro,

tam bosta darovala prave daritve.

Kajti uživala bosta obilnost morja

in skrite zaklade peska.«

20O Gadu je rekel:

»Blagoslovljen, ki razprostira Gada!

Kot lev počiva

in trga ramo in teme.

21Izbral je zase prvino,

ker tam se je hranil vojvodov delež;

pa je prišel k poglavarjem ljudstva:

izvršil je pravičnost Gospodovo

in njegove naredbe z Izraelom.«

22O Danu je rekel:

»Dan je mlad lev,

ki priskače iz Basana.«

23O Neftaliju je rekel:

»Neftali, nasičen s srečo

in poln Gospodovega blagoslova,

poseduje morje in kraje na jugu.«

24O Aserju je rekel:

»Najbolj blagoslovljen med sinovi je Aser,

naj bo ljubljenec svojih bratov,

pomaka svojo nogo v olje.

25Železo in bron so tvoji zapahi,

tvoja moč naj traja s tvojimi dnevi.

26Nihče ni kakor Bog Ješurunov:

po nebu se vozi tebi v pomoč,

na oblakih v svojem veličastvu.

27Zgoraj je Bog pračasov

in spodaj so večne roke:

pregnal je sovražnika pred tabo,

in je ukazal: ‚Uniči!‘

28In Izrael prebiva na varnem,

ločen je Jakobov vrelec,

v deželi žita in vina,

in z njegovega neba kaplja rosa.

29Blagor tebi, Izrael! Kdo kakor ti?

Ljudstvo, rešeno po Gospodu,

ki je ščit tvoje pomoči

in meč tvojega zmagoslavja!

Tvoji sovražniki se bodo potuhnili pred tabo,

ti pa boš stopal po njihovih hrbtih.«