1Rubenovi in Gadovi sinovi so imeli silno veliko množino živine; ogledali so jazersko in galaadsko deželo in glej, ta kraj je bil kraj za živino.
2Zato so Gadovi in Rubenovi sinovi prišli in rekli Mojzesu in duhovniku Eleazarju in knezom občine:
3»Atarot, Dibon, Jazer, Nemra, Hesebon, Eleale, Saban, Nebo in Beon,
4dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo občino, je dežela za živinorejo; in tvoji služabniki imajo živino.«
5Rekli so torej: »Če smo milost našli v tvojih očeh, naj se dá ta dežela tvojim služabnikom v posest; ne vodi nas čez Jordan!«
6Mojzes je odgovoril Gadovim in Rubenovim sinovom: »Vaši bratje naj gredo v boj, vi pa boste tu ostali?
7Zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli čez v deželo, ki jim jo je Gospod dal?
8Tako so delali vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadesbarn ogledovat deželo.
9Prišli so do Eskolske doline in si ogledali deželo, pa so odvrnili srce Izraelovih sinov, da niso hoteli iti v deželo, ki jim jo je Gospod dal.
10Vnela pa se je Gospodova jeza tisti dan, tako da je prisegel:
11‚Resnično, možje, ki so prišli iz Egipta, od dvajsetletnega in više, ne bodo videli dežele, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker me niso popolnoma poslušali,
12razen Kenezejca Jefonovega sina Kaleba in Nunovega sina Jozueta, ker sta bila Gospodu popolnoma pokorna.‘
13In razvnela se je Gospodova jeza nad Izraelom, tako da jim je dal bloditi štirideset let po puščavi, dokler ni pomrl ves rod, ki je hudo delal v Gospodovih očeh.
14Glejte, vi ste stopili na mesto svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate silno jezo Gospodovo zoper Izraela.
15Kajti če se odvrnete od njega, mu bo dal še dalje bloditi po puščavi; tako boste pogubili vse to ljudstvo.«
16Tedaj so pristopili k njemu in odgovorili: »Tu bomo zgradili ovčje ograje za našo živino in mesta za naše otročiče.
17Mi pa pojdemo oboroženi pred Izraelovimi sinovi, dokler jih ne pripeljemo v njihov kraj; naši otročiči pa naj ostanejo v utrjenih mestih zaradi prebivalcev te dežele.
18Ne vrnemo se v svoje hiše, dokler sleherni Izraelovih sinov ne dobi v last svoje dedine.
19Saj ne dobimo z njimi dedine onkraj Jordana in tam dalje, ker nam je pripadla naša dedina prek Jordana na vzhodu.«
20Mojzes jim je rekel: »Ako tako storite, ako pojdete oboroženi pred Gospodom v boj
21in vsi vaši bojevniki pridejo pred Gospodom čez Jordan, dokler ne prežene izpred sebe svojih sovražnikov,
22ter se šele potem vrnete, ko bo dežela pred Gospodom osvojena, boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom in ta dežela vam bodi pred Gospodom v dedno posest!
23Ako pa ne storite tako, glejte, ste grešili zoper Gospoda in vedite, da vas bo za vaš greh zadela kazen!
24Sezidajte si mesta za svoje otročiče in ograje za svojo drobnico, toda izvršite, kar so izgovorila vaša usta!«
25Tedaj so Gadovi in Rubenovi sinovi Mojzesu rekli: »Tvoji služabniki bodo storili, kakor ti, gospod, ukazuješ.
26Naši otročiči, naše žene, naše črede in vsa naša živina naj ostanejo v galaadskih mestih;
27tvoji služabniki pa pojdejo, vsi oboroženi za vojsko, pred Gospodom v boj, kakor ti, gospod, praviš.«
28Nato je dal Mojzes glede njih naročila duhovniku Eleazarju in Nunovemu sinu Jozuetu in družinskim poglavarjem rodov Izraelovih sinov.
29Mojzes jim je rekel: »Ako pojdejo vsi bojevniki Gadovih in Rubenovih sinov z vami čez Jordan pred Gospodom v boj in bo dežela pred vami osvojena, jim dajte galaadsko deželo v dedno posest!
30Ako pa bojevniki ne pojdejo z vami čez, naj se naselijo med vami v kanaanski deželi.«
31Gadovi in Rubenovi sinovi so odgovorili: »Kakor je Gospod govoril tvojim služabnikom, tako bomo storili.
32Pojdemo oboroženi pred Gospodom v kanaansko deželo, da nam ostane naša dedna posest prek Jordana.«
33Mojzes jim je tedaj dal, Gadovim in Rubenovim sinovom in polovici rodu Jožefovega sina Manaseja, kraljestvo amorejskega kralja Sehona in kraljestvo basanskega kralja Oga, deželo in njena mesta z okraji, mesta po deželi naokrog.
34In Gadovi sinovi so sezidali Dibon, Atarot, Aroer,
35Atrotsofan, Jazer, Jegbao,
36Betnemro in Betharan, utrjena mesta in ovčje ograje.
37Rubenovi sinovi pa so pozidali Hesebon, Eleale, Karjataim,
38Nebo in Baalmeon s spremenjenimi imeni in Sabamo ter so dali mestom, ki so jih pozidali, imena.
39Sinovi Manasejevega sina Mahirja pa so šli v Galaad, si ga osvojili in pregnali Amorejce, ki so bili tam.
40Mojzes je dal Galaad Manasejevemu sinu Mahirju, ki se je tam naselil.
41Manasejev sin Jair pa je šel tja, zavzel njihove vasi in jih imenoval Jairove vasi.
42Tudi Nobe je šel tja in zavzel Kanat z njegovimi naselji in ga imenoval po svojem imenu Nobe.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.