4 Mojzes 17 - Ecumenical Edition（EKU）

1Tedaj je Gospod govoril Mojzesu:

2»Reci Eleazarju, sinu duhovnika Arona, naj pobere kadilnice s pogorišča in naj proč strese ogenj; kajti posvečene so bile

3kadilnice teh mož, ki so grešili, z njihovim življenjem; skujejo naj jih na široke pločevine in z njimi prevlečejo oltar! Prinesli so jih namreč pred Gospoda in ostanejo posvečene, Izraelovim sinovom naj bodo v znamenje.«

4Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, ki so jih prinesli ti, ki so zgoreli, in skovali so jih za oltarno prevleko,

5za spomin Izraelovim sinovom, da naj se ne približa noben nepoklicani, ki ni iz Aronovega rodu, darovat kadila pred Gospodom, da se mu ne zgodi kakor Koreju in njegovi drhali, kakor mu je Gospod naročil po Mojzesu.

6Drugi dan je godrnjala vsa občina Izraelovih sinov zoper Mojzesa in Arona: »Vidva sta pomorila ljudstvo Gospodovo!«

7Ko se je občina zbirala zoper Mojzesa in Arona, sta se obrnila proti shodnemu šotoru in glej, pokril ga je oblak in prikazalo se je Gospodovo veličastvo.

8Mojzes in Aron sta prišla pred shodni šotor.

9In Gospod je govoril Mojzesu:

10»Umaknita se izmed te občine! Na mah jih bom pokončal.« Tedaj sta padla na svoje obličje.

11Mojzes pa je rekel Aronu: »Vzemi kadilnico, naloži vanjo ognja z oltarja, deni nanj kadila in hitro nesi k občini, da izvršiš spravo zanje! Kajti jeza je izšla od Gospoda, izbruhnila je kuga.«

12In Aron je vzel, kakor je Mojzes ukazal, in tekel med občino in glej, kuga je bila res izbruhnila med ljudstvom. Naložil je kadila in izvršil spravo za ljudstvo.

13Postavil se je med mrtve in žive in kuga je prenehala.

14Za kugo jih je umrlo štirinajst tisoč sedemsto, poleg onih, ki so umrli zaradi Koreja.

15Potem se je Aron vrnil k Mojzesu k vhodu v shodni šotor; kuga je bila namreč prenehala.

Aronova palica

16Gospod je govoril Mojzesu:

17»Govori Izraelovim sinovom in vzemi dvanajst palic od njih, po eno od vsake rodovine, od vseh njihovih knezov po njihovih družinah; zapiši ime vsakega na njegovo palico!

18Aronovo ime pa napiši na Levijevo palico; kajti ena palica bodi za poglavarja njihove rodovine!

19Položi jih v shodni šotor pred postavo, kjer se vam razodevam!

20Palica moža, ki ga izvolim, bo vzcvetela; tako odpravim godrnjanje, ki se dviga med Izraelovimi sinovi zoper vaju.«

21Mojzes je govoril Izraelovim sinovom in vsi njihovi knezi so mu izročili dvanajst palic, vsak po eno palico, po svojih družinah; med njihovimi palicami je bila tudi Aronova palica.

22Mojzes je položil palice pred Gospoda v šotoru postave.

23Ko je drugi dan prišel Mojzes v šotor postave, glej, se je razcvetela Aronova palica za Levijev rod: pognala je brstje in nastavila cvetje in dozorila mandeljne.

24Mojzes je prinesel vse palice izpred Gospoda k vsem Izraelovim sinovom in videli so jih in prejeli vsak svojo palico.

25Gospod pa je rekel Mojzesu: »Nesi Aronovo palico nazaj pred postavo, da se ohrani v znamenje za uporne sinove in napravi konec njihovemu godrnjanju zoper mene, da ne umrjejo!«

26Mojzes je to izvršil; kakor mu je Gospod zapovedal, tako je storil.

27Izraelovi sinovi pa so govorili Mojzesu: »Glej, mrjemo, umiramo, mi vsi umiramo.

28Kdor koli se približa Gospodovemu šotoru, umre. Ali naj vsi pomrjemo?«