1 Kralji 17 - Ecumenical Edition（EKU）

IV. Dogodki v Elijevem časuPrerok Elija napove sušo

1Elija, Tesban iz Tesb v Galaadu, je rekel Ahabu: »Kakor resnično živi Gospod, Izraelov Bog, kateremu služim, ne bo ta leta ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.«

2In prišla mu je beseda Gospodova:

3»Pojdi od tod, obrni se proti vzhodu in se skrij ob potoku Keritu, ki je vzhodno od Jordana!

4Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo ondi hranili.«

5Šel je in storil po besedi Gospodovi; odšel je in bival ob potoku Keritu, ki je vzhodno od Jordana.

6Krokarji so mu nosili kruha in mesa zjutraj, kruha in mesa zvečer, iz potoka pa je pil.

Čudež z moko in oljem

7Za nekoliko časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.

8Tedaj mu je prišla beseda Gospodova:

9»Vstani in pojdi v Sarepto pri Sidonu in ondi ostani! Glej, zapovedal sem ondi vdovi, da te preživi.«

10Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Poklical jo je in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!«

11Ko je šla, da bi prinesla, je zaklical za njo: »Prinesi mi, prosim, tudi grižljaj kruha s seboj!«

12Odgovorila je: »Kakor resnično živi Gospod, tvoj Bog, nimam nič pečenega, ampak samo peščico moke v loncu in malo olja v vrču. Glej, naberem malo drv, da pojdem in to pripravim zase in za svojega sina, da bova jedla in potem umrla.«

13Elija ji je rekel: »Ne boj se! Pojdi in stori, kakor si rekla! Vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi! Sebi in svojemu sinu pa ga naredi potem!

14Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dneva, ko bo Gospod dal dežja za zemljo.‘«

15Šla je in storila po Elijevi besedi. In imeli so jesti, ona, on in njena hiša, dolgo časa.

16Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo po besedi Gospodovi, ki jo je govoril po Eliju.

17Pripetilo pa se je nato, da je zbolel sin tiste žene, hišne gospodinje, in njegova bolezen se je tako poslabšala, da že ni več dihal.

18Rekla je torej Eliju: »Kaj imam s teboj, mož božji? Ali si prišel k meni, da pokličeš v spomin mojo krivdo in mi usmrtiš sina!«

19Odgovoril ji je: »Daj mi svojega sina!« In vzel ji ga je iz naročja, ga nesel v gornjo izbo, kjer je stanoval, ter ga položil na svojo posteljo.

20Potem je klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, ali si res vdovi, pri kateri gostujem, storil to hudo in ji usmrtil sina?«

21In zleknil se je trikrat čez dečka ter klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, prosim, naj se vrne duša tega dečka zopet vanj!«

22In Gospod je uslišal Elijev glas. Dečkova duša se je vrnila vanj in je oživel.

23Elija pa je vzel dečka, ga prinesel iz gornje izbe v hišo in ga dal njegovi materi. In Elija je rekel: »Glej, tvoj sin živi!«

24Žena je pa rekla Eliju: »Zdaj vem, da si mož božji in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnična.«