Knige žoltárske 132 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

CXXXII. ŽOLTÁR.Za vdoblenjé Bože čésti i svetske oblásti.

1Pesem v víšišem Koruši.

Spômeni se Gospodne z Dávida i vsega trplênja njegovoga.

2Kí je priségno Gospodni, i oblübo zmožnomi Jákobovomi:

3Neščem v stánek hiže moje notri idti, ni neščem na lego moje postele léžti;

4Neščem moji ôč na sen podati, ni z ozmicami zadrêmati;

5Dokeč nenáidem mesta Gospodni, prebiválišča zomžnomi Jákobovomi.

6Ovo, čüli smo od njega, ka je bilo v Efrati; naišli smo je na pôli Jairskom.

7Pojdmo vu njegovo prebiválišče, i nakleknimo se pri podnogaonici nôg njegovi.

8Stani, Gospodne, k počinki tvojemi, – tí i Lada môči tvoje.

9Popevje tvoji se naj oblečéjo z pravicov, i svéti tvoji naj vesélo spêvajo.

10Za volo Dávida slugo tvojega, neodvrži líca namázanoga tvojega.

11Gospôd je priségno Dávidi vu istini, od štere neodstôpi: ednoga z sáda têla tvojega posadim na stolec tvoj.

12Či zdržíjo sinovje tvoji právdo mojo, i svedostvo moje, na štero bom je včío, i njí otroci bodo sedeli na stôlci tvojem, na veke.

13Ár si je Gospôd Šiona odébrao i tam želej prebívati.

14Tü je moj počinek na veke, tü ščém prebívati; ár se mi dopádne.

15Žíviš njé jáko jáko blagoslovim, ino njé siromáke nasitim z krühom.

16Njé pope oblečém z zveličanjem, i njé svéti jáko vesélo bodo spévali.

17Tam more gori zídti rôg Dávida; pripravo sem posvêt nemázanomi mojemi.

18Nepriátele njegove oblečém z sramôtov; ali na njem bode cvela korôna njegova.