Djánje 14 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XIV. TÁL.Pavla i BarnabášaI. v Ikónii pregánjajo 1–7.II. v Listri njiva za Bogé štimajo i kamenüjo 8–20.III. z Derbe se povrnéta po Listri i Ikónii v Antiohio 21–28.I.

1Zgôdilo se je pa vu Ikónii, da bi onedva notri šla vu správišče Židovsko, i gúčala bi tak, da bi vervala i židovov i Grkov vnôga vnožina.

2Ti nevervajôči Židovje so pa pobüdili i razdrážili düše poganov prôti bratom.

3Dönok záto poredno vrêmena so se tam držali srčno gučéči od Gospodna, kí je svedôstvo dávao rêči svoje milošče; i dávao je, da bi znamênja i čüda bilá po rokáj njihovi.

4Raztrgala se je pa ta vnožina mesta, i eti istina so bilí z Židovmi; tê pa z Apoštolmi.

5Gda bi se pa zgôdilo sünenjé poganov i Židovov ž njihovimi poglavníkmi, ka bi je ošpotali i kamenüvali.

6Zeznavši odbêžali so vu mêsta Likaonie v Listro i Derbo, i okôli bodôčo držélo.

7I tam so nazviščávali Evangeliom.

II.

8I níki človek vu Listri slab vnogáj je sedo, plantav od utrobe materé svoje bodôči, kí je z nikakšim tálom nej mogao hoditi.

9Té je poslüšao Pavla gučéčega, kí oči na njega vržéči i vidôči, ka má vero na zveličanje.

10Erkao je z velikim glásom: gori stani na nogé tvoje rávno. I gori je skočo i hodo je.

11Lüdstvo pa geto je vidilo, ka je včíno Pavel, gori zdignovši glás svoj Likaonski govoréči: Bôgovje so príglihni včinjeni k lüdém, i doli so prišli k nám.

12I zváli so Barnabáša Jupitera, Pavla pa Mercuriuša; ka je on bio voj rêči.

13Jupitera pop pa, kí je pred njihovim mestom bio, günce i vênce pred vráta pripelavši z lüdstvom vrét, šteo je njima áldüvati.

14Štero da bi čüli apoštolje Barnabáš i Pavel, rasčesnola sta gvant svoj, skočila sta med lüdstvo kričéča,

15I govoréča: možjé, zakaj eta činíte? I mí smo tákši nevolni lüdjé, liki ví, nazviščávajôči vám, naj se od eti márnost obrnéte k žívomi Bôgi, kí je stvôro nébo i zémlo, i môrje i vsa, štera so vu njih.

16Kí je vu preminôčem vremeni niháo vse pogane hoditi po svoji potáj.

17I dönok se je nej niháo brezi svedôstva dobročinéči z nebés od zgora dávajôči nám deždžovje, i vrêmena sád noséča napunivši z jejstvinov i z veseljom srcá naša.

18I tá govoréči, komaj je ftišao to lüdstvo, ka so njima nej áldüvali.

19Prišli so pa od Antiohie i Ikonie Židovje, i na njé so vzéli lüdstvo, i kamenüvavši Pavla, vlekli so ga vö z mesta, štímajôči, ka je mr’ô.

20Gda bi ga pa okôli vzéli vučenícke, gori stanovši šô je vu mesto, i drügi dén je vö šô z Barnabášom vu Derbo.

III.

21I nazviščávala sta mesti onomi Evangeliom, i poredno vučeníkov spravivši, povrnola sta se v Listro i v Ikónio, i Antiohio.

22Potrdjávavši düše vučeníkov i opominavši, ka bi ostanoli vu veri; i ka je po vnôgi nevoláj potrêbno nám notri idti vu králevstvo Bože.

23Gda bi njim pa z ftégnjenimi rokami stariše po gmajnaj postavila i molila bi z postmi, preporôčila sta je Gospodni, v šterom so vervali.

24I obhodéča Pizídio, prišla sta vu Pamfílio.

25I gučéča vu Pergi rêč Božo, doli sta šla vu Attálio.

26I odnut sta odplavala vu Antiohio, odkud sta bilá preporôčena vu miloščo Božo na delo, štero sta spunila.

27Gda sta pa tá prišla i vküp sta spravila gmajno, nazvêstila sta vse, kakoli je včíno Bôg ž njima; i, ka je ôdpro poganom dveri vere.

28Držala sta se pa tam z vučeníkmi nej malo vrêmena.