Knige žoltárske 89 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

LXXXIX. ŽOLTÁR.Od Meššiáša i njegovoga králevstva.

1Návuk Etana Ezrakito.

2Od milošče Gospodna spêvao bodem na veke: od odvêtka do odvêtka bom nazvesčávao Istino tvojo z vüstami mojimi.

3Ár sem erkao: edna večna milost gorizíde; vu nebésaj sam potrdiš istino tvojo.

4Včíno sem závezek z odebránimi mojimi: priségno sem Dávidi, slugi mojemi:

5Na veke obdržím semen tvoje: od roda do roda potrdim králevski stolec tvoj. Šelah.

6I glásila bodo nebésa čüda tvoja, o Gospodne, i istino tvojo vu spravíšči ti svéti.

7Ár što more v obláki z Gospodnom ednáki bidti, i Gospodni glíhni med otroki božimi.

8Bôg je v občini ti svéti strašen krôto, i bojati se ga májo vsi, kí so okôli njega.

9Gospodne, Bôg Zebaot! što je, kak tí, vsamogôči Gospôd? i istina tvoja je okôli tébe.

10Tí gospodüješ nad zburkanim môrjom: gda se zburkávajo válove njegovi, tí je potišaš.

11Tí si pobío Rahado do smrti, i z močnimi ramami tvojimi si razegnao nepriátele tvoje.

12Tvoja so nebésa, tvoja je takáj i zemla: svêt i ka je vu njem si tí fundálivao.

13Polnôč i pôldné si tí stvôro, Tábor i Hermon vu tvojem iméni spêvajo.

14Tvoja rama je zmožna, rôka tvoja je močna, visika je dêsna tvoja.

15Pravica i sôdba so podpore králevskoga stôlca tvojega: milostivnost ino istinost so pred lícom tvojim.

16Blážen národ, šteri se veseliti zná! Gospodne, vu svetlosti líca tvojega bodeja hodili.

17Vu iméni tvojem se bodo veselíli vsákdén: i vu tvojoj pravici se zvísijo.

18Ár si ti díka môči njíhove, i z milošče tvoje zvísiš rôg naš.

19Ár je Gospôd zásloba naša, i Svéti Izraela je Král naš.

20Teda si gúčao k svétim tvojim vu vidênji, ino si erkao: Jas sem ednoga jünáka zbüdo, šteri zmočti má; zvíso sem ednoga odebránoga z med lüdstvom.

21Naišao sem Dávida slugo mojega; z svétim oliom sem namazao njega.

22I záto ž njim bode rôka moja: i rama moja ga bode krepíla.

23Protivník ga nepremore, i te ne pravični ga nevrže pod péte.

24Ár doli poterem pred lícom njegovim protivníke njegove, i odürjavce njegove preženém.

25Istinost moja i milošča moja bode ž njim, i rôg njegov se zvísi vu mojem iméni.

26I postávim nad môrjom rokô njegovo, i dêsno njegovo nad vodami.

27On bode mené zvao: tí si moj Oča, Bôg moj, i pečína zveličanja mojega.

28Jas ga takáj za prvorodjenoga včiním, za náj víšišega Králov zemelski.

29Na veke njemi zakuném milosčo mojo: i závezek moj bode njemi stálen.

30Včiním večno semen njegovo, i králevski stolec njegov, kak dnéve nebeske.

31Či pa ostávijo otroci njegovi zákon moj, i v sôdbaj moji nebodo hodili;

32Či nástave moje oskrúnijo, i zapôved moji nezdržíjo;

33Teda poiščem z šíbov grêhe njíhove, i z vdárci nepravičnost njihovo;

34Ali milošče moje nevzemem od njega, i neščem vtajiti njemi istine moje.

35Neščem oskrúniti závezka mojega, i premeniti, ka je zíšlo z vüst moji.

36Jas sem ednôk priségno pri mojem svestvi, neščem Dávidi lagati.

37Semen njegovo ostáne na veke, i králevski stolec njegov, kak sunce, pred menom.

38Kak mêsec potrdjeni bode na veke, i kak svedok vu obláki, istinski bode. Šelah.

39Ali tí si ga ostavo i zavrgao, ino se srdiš na tvojega namázanoga.

40Razmetao si závezek z slugom tvojim: kláčiš korôno njegovo do zemle.

41Razrüšiš ves zíd njegov, razválaš gradíno njegovo.

42Slečéjo njega vsi mímo idôči, na špot je sosedom svojim.

43Zvíso si dêsno protivníkov njegovi, obeselíš vse nepriátele njegove.

44Obtôpo si ostric meča njegovoga, nej si njemi dao obstáti v boji.

45Razbio si čistôčo njegovo, i stolec njegov si na zemlo vrgao.

46Okráto si dni mladosti njegove, ino si ga pokrío z špotom. Šelah.

47Kak dugo se, Gospodne, tak vsegavêč skrívao bodeš? i bode gorêla srditost tvoja kak ogen?

48Spômeni se, kak krátki je moj žítek, – zaka bi zaman stvôro vse siní človeče.

49Gde je što, kí živé, i smrti nebi vído? vöftrgno žítek svoj z rôk pekla? Šelah.

50Gde je prva milošča tvoja, Gospodne, štero si Dávidi priségno vu istinosti tvojoj?

51Spômeni se, Gospodne, z žukosti slugo tvojega, štero sem prenoso vu kríli mojem od telko zmožni národov.

52Z šterov so tebé, o Gospodne, ošpotávali nepriátelje tvoji: z šterov so ošpotávali stopáje tvojega Namázanoga.

53Hválen bojdi Gospôd na veke. Amen i Amen!