1Dávida Žoltár k naprêspêvanji.
2Slíšaj, Gospodne, glás moj vu staranji mojem, od groze nepriátela obari žítek moj.
3Skríj me pred správiščom ti zločastni, pred šeregom hüdodêlnikov.
4Kí brüsijo jezik svoj kak meč; kí z svojimi britkimi rečmí cílajo, kak zstrêlov.
5Da bi skrivomá strêlili toga nedúžnoga; bistro na njega strêlajo, i nika se nebojíjo.
6Močíjo se z hüdim nakanênjem; zgučávajo si, kak májo mreže naléčti, právijo: što de je vido?
7Zgrüntávajo zločastnost, skrivno se držíjo: nezgrüntano i skrivno je srce eti lüdi.
8Ali Bôg njé strlí: na nágli dobíjo vdárec.
9Njí lastivni jezik njim spadáj správi, strsne se nad njimi vsáki, kí je vido bode.
10Bojali se bodo vsi lüdjé, razglašüvali do delo Bože, i činênje njegovo spoznávali.
11Radüvao se bode te pravičen vu Gospodni, i vüpao de se vu njem, i hválo de se z têm vsáki, kí je ednákoga srca.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.