1Prigôdilo se je pa vu dnévi oni, zíšla je zapoved od Auguštuš Casara, da bi se spísao ves Svêt.
2(Eto spišüvanje je prvle včinjeno bilô, liki je Šírie poglavár bio Cireniuš).
3I šli so vsi, da bi se zapísali, vsáki vu lastivno mesto.
4Gori je pa šô i Jožef od Galilee z mesta Názareta v Judeo, vu mesto Dávidovo, štero se zové Betlehem, (ár je i on bio z hiže i žlajhte Dávidove).
5Ka bi se zapísao z Máriov sebi zaročenov ženôv, štera je noséča bíla.
6Prigôdilo se je pa, gda bi oneva tam bilá, spunili so se dnévi, v šteri bi ona rodíla.
7I porodíla je Siná svojega prvorodjenoga, i povíla ga je v plenice i položila ga je v jasli záto, kâ so nej meli mesta vu oštaríji.
8I bilí so pastérje vu držéli onoj na pôli verustüvajôči i strážo držéči v noči nad črêdov svojov.
9I ovo angel Gospodnov je pristôpo k njim, i díka Gospodnova je je okôli vzéla; i zbojali so se z velikov bojaznostjov.
10I erčé njim angel: ne bojte se, ár ovo nazveščávam vám veliko radost, štera bode vsemi lüdstvi.
11Ár se je narôdo vám dnes Zveličitel, ki je Gospon Kristuš vu Dávidovom mesti.
12I tô je vám znamênje: nájdete dête v plenice povito, položeno vu jasli.
13I na nágli postáne z angelom vnožino vojské nebeske hvaléče Bogá i govoréče:
14Díka na visini Bôgi, i na zemli mér, vu lüdi pa dopádnenjé.
15I prigôdilo se je, da bi odišli od njih vu nebésa angelje, ti lüdjé pastérje so erkli eden drügomi: pojdmo tak do Betlehema, i poglednimo to zgojeno rêč, štero nám je Gospôd oznano.
16I šli so gerdno, i najšli so Mário, i Jožefa i tó dête, položeno vu jaslaj.
17Vidôči pa, razglásili so té reči, štere so njim povêdane od deteta.
18I vsi, kí so čüli, čüdivali so se nad onim, štera so njim povêdana od pastérov.
19Mária je pa zdržála vse ete rečí premetávajôča njé vu srci svojem.
20I povrnoli so se pastérje dičéči i hvaléči Bogá za vsa, štera so čüli, i vidili, liki je njim povêdano bilô.
21I gda bi se spunilo osem dnévov, ka bi se obrezalo tó dête, zváno je imé njegovo Jezuš, liki je zváno od angela prvle, kak se je popríjalo vu utrobi.
II.22I gda bi se spunili dnévi njé očiščávanja pôleg právde Môšešove, gori so ga pelali vu Jerušálem, da bi ga postavili pred Gospodna.
23(Likí je pisano vu právdi Gospodnovoj, kâ vsáki samec, kí odpré utrobo, svéti Gospodna bode zváni.)
24I dáli bi áldov pôleg povêdanja vu právdi Gospodna, eden pár grlic, ali dvá mláda golôba.
25I ovo bio je eden človik v Jerušálemi, komi je imé Šimeon; i té človik, pravičen i pobožni bodôči, je čakao obeseljé Izraela i svéti Düh je bio nad njim.
26I bilô njemi je oznanjeno od Düha svétoga, da ne bode vido smrti prvle, kak bode vido Kristuša Gospodnovoga.
27I prišao je vu Dühi v cérkev. I, gda bi notri pelali roditelje to dête Jezuša, ka bi činili pôleg šegé te právde za njega.
28I on ga je vzéo vu svoja nároča i blagoslôvo je Bogá i erkao je.
29Zdaj odpüščávaš slugo tvojega, Gospodne, pôleg rêči tvoje, vu méri.
30Ár so vidile oči moje zveličanje tvoje.
31Štero si pripravo pred lícom vsega lüdstva.
32Svetlost na oznanüvanje poganom, i díko lüdstvi tvojemi Izraeli.
33Jožef pa i mati njegova sta se čüdivala nad onim, štera so povêdana od njega.
34I blagoslovo je je Šímeon, i erkao je Márii materi njegovoj: ovo ete je položen na spadnenjé i gori stanenjé vnôgim vu Izraeli, i na znamênje, komi bodo prôti gúčali.
35(I eto tvojo düšo tüdi meč presmekne), naj se vö vjávijo vnôgi src premišlávanja.
36I bíla je edna Anna prorokojca Fanuelova čí z plemena Aššerskoga. Tá je po vnôgi dnévi obstarala živôča z možom sedem lêt od devojstva svojega.
37I bila je vdovica, okoli osemdesét i štiri lêt, štera je nej odstôpila od cérkvi, z postmi i z molítvami slüžéča nôč i dén.
38I ona je vu onoj vöri pristôpila i vadlüvala je Gospodna, i gúčala je od njega vsêm čakajôčim odküplenjé v Jerušálemi.
39I kak so skončali vsakovačka pôleg Gospodnove právde, povrnoli so se v Galileo vu svoje mésto Názaret.
40Tó dête je pa raslo, i krêpilo se je v dühi, napunjeno z modrôstjom; i milošča Boža je bíla nad njim.
III.41I šli so roditelje njegovi vsáko leto vu Jerušálem na svétek vüzenski.
42I gda bi bio dvanájset lêt star, gori idôči oni v Jerušálem pôleg návade svétka.
43I spunivši se ti dnévi, gda bi se nazáj povrnoli oni, tó dête Jezuš je ostanolo v Jerušálemi, i nej je znao Jožef i mati njegova.
44Nego sta štímala, kâ je med pôtnikmi. Šli so pa eden dén pôti, i ískali so ga med rodbinov i med znánimi.
45I, gda bi ga ne najšli, povrnoli so se v Jerušálem, ískajôči ga.
46I prigôdilo se je po tréj dnévi, najšli so ga vu cérkvi sedéčega na srêdi med vučiteli, i poslüšajôčega njé, i spitávajôčega njé.
47Čüdivali so se pa vsi, kí so ga poslüšali, nad rázumom i odgovárjanjem njegovim.
48I vidôči ga, leknoli so se. I erčé njemi mati njegova: sinek, zakaj si nám tak včíno? Ovo oča tvoj i jas z boleznostjom sva te ískala.
49I erčé njima: ka je, kâ sta me ískala? neznata, kâ je meni potrêbno bidti vu oni, štera so Očé mojega?
50I onedva sta nej razmela to rêč, štero je njima pravo.
51I doli je šô ž njima, i šô je v Názaret, i bio je podložen njima. I mati njegova je zdržála vse ete rečí vu srci svojem.
52I Jezuš je gori jemáo v môdrosti i visokosti, i v milošči pri Bôgi i lüdmi.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
