1Po pétom dnévi je pa doli šô víšešnji pop Anániáš z stariši i z nikakšim rêčnikom Tertullušom: kí so se skázali poglavári prôti Pavli.
2Pozváni pa on, záčao ga je Tertulluš tôžiti govoréšci:
3Da smo vnogo méra po tebi dôbili i dosta dobroga je včinjeno etomi lüdstvi po tvojoj modrôsti, štero mi vsigdár i povsud vsákov hválov vzememo, zmožni Feliks.
4Naj te pa z vnôgim gučom ne držim; prosim te, poslühni nás edno malo pôleg tvoje pravičnosti.
5Ár smo najšli etoga možá, kügo, i nadigávajôčega reberio med vsêmi Židovmi posem svejti i naj prednjêšega Nazareuškoga jeretinstva.
6Kí je i cérkev sküšávao oskrúniti: šteroga smo i zgrabili i pôleg naše právde smo ga šteli sôditi.
7Pridôči pa med nás Líziaš jezernik z velikov sílov ga je nám z naši rôk odpelao.
8I zapovedao je njegovim tožcom idti k tebi: od koga moreš sám, sôdivši ga, od vsê tê spoznati; za šteroga volo ga mi tôžimo.
9Priložili so pa i Židovje govoréči: kâ se eta tak májo.
10Odgôvoro je pa Pavel, gda bi njemi poglavár kívao, erkôči: da znám, ka si od vnogo lêt sodec etoga národa postávleni; srčnejše bodem od tej, štera se mené dostájajo, odgovárjao.
11Moreš i tí znati: ka je nej več dní, kak dvanajseti; kak sem gori šô vu Jerušálem Bogá molit.
12I ni vu cérkvi so me nej najšli, ka bi se zkim pregovárjao, ali ka bi vküp bêžanje lüdstva správlao; níti vu správiščaj niti v mesti.
13Niti nemrejo posvedočiti: za šteroga volo me zdaj tôžijo.
14Vadlüjem ti pa eto: ka, pôleg te pôti, štero právijo jeretinstvo, tak slüžim očákov Bôgi; da verjem vsêm; štera so písana v právdi i vu prorokaj.
15Vüpazen majôči vu Bôgi, štero i oni samí čákajo; ka bode gori stanenjé ti mrtvi i pravični i nepravični.
16Vu etom se pa flisam: naj nevraženo düšnovêst mám pred Bogom i lüdmi vsigdár.
17Po vnôgi lêtaj sem pa prišao álmoštva činiti národi mojemi i áldüvanja.
18Vu šteri so me najšli očiščenoga vu Cérkvi, nej z lüdstvom, niti z hrabukom, níki od Ážie Židovje.
19Kí bi mogli pred tebom postánoti i tak mené tôžiti; da bi kâ meli prôti meni.
20Ali naj eti sami povejjo; či so kâ najšli vu meni nepravičnoga; gda sem stáo préd tanáčom.
21Nego za ete eden glás, šteroga sem kríčao stojéči med njimi: kâ za volo gori stanenjá mrtvi se jas sôdim dnes od vás.
22Gda bi pa eta Feliks slišao: odvrgao je je na dale bole zvidávajôči od té pôti, govoréči: gda Liziaš jezernik doli príde; spoznam vaša dugovánja.
23I zapovedao je stotniki varvati Pavla i meti lejhkôto odpüščenjá, i; naj nikomi ne prepovedáva njegovim lastivnim njemi slüžiti, ali knjemi idti.
II.24Po níki dnévi pa pridôči Feliks z Druzillov ženôv svojov, štera je židovkinja bíla, prízvao je Pavla i poslüšao ga je od vere, štera je vu Kristuši.
25Gda bi pa on pregovárjao od pravice i zdržávanja i sôdbe; štera je pridôča: prestrašo se je Feliks i odgôvoro je: zdaj odídi; gda bom pa priličnêše vrêmen meo, prizovém te.
26K časi se je pa vüpao, kâ se njemi pênezi dájo od Pavla, naj ga püstí: záto ga je i gostêkrát naprej zváo zgovárjajôči si žnjim.
27Gda bi se pa dvej leti spunili naslédüvao je vu čésti Feliksa, Porciuš Festuš. I, gda bi šteo miloščo prikázati Židovom Feliks, niháo je Pavla zvézanoga.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
