III Jánoš 1 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

ŠUMMA.I. Napisek spoklonom vrét 1–2.II. Radost nad Gájušom 3–7.III. Tožba na Diotrofeša 8–11.IV. Domiter se hváli 12.V. Zaprtek 13–15.I.

1Te stariši lüblénomi Gájuši, šteroga jas lübim vu istini.

2Lübléni! vu vsem želêm: naj se ti dobro godí, i zdrav bodeš; liki se dobro godí tvojoj düši.

II.

3Ár sem se jáko radüvao nad pridôčimi bratmi, i svedočéčimi tvojoj istini: liki ti vu istini hodiš.

4Vékšo od eti radost nemám: kák, gda čüjem; ka moji sinovje v istini hodijo.

5Lübléni, verno činíš: kakoli delaš z bratmi i z gostmí.

6Ki so svedočili od tvoje lübéznosti pred gmajnov. I dobro boš činio: gda je od sébe tak sprevodiš; kak je vugodno Bôgi.

7Ár so za njegovoga iména volo vö šli i nikaj nej vzéli od poganov.

III.

8Dužni smo tak mi takše gori vzéti: naj z njimi vrét delavci bomo istine.

9Písao sem gmajni: ali ov, kí ščé prvi bidti med njimi, Diotrefeš, nej nás je notri vzéo.

10Záto, či prídem, opomeném ga z dêl: štera činí z hüdimi rečmi čefketajôči prôti nám. I ni z etim je nej zadovolen. Ár ni sám gori ne príme brate; i, kí je ščéjo gori priéti, prepovedáva njim i z správišča je vö meče.

11Lübléni! ne nasledüj to hüdo: nego to dobro. Ki dobro čini; z Bogá je: kí pa hüdo čini; nej je vido Bogá.

IV.

12Od Domitra so vsi dobro svedočili, i sáma istina; i mí tüdi svedočimo; i znáte, kâ je naše svedôstvo istinsko.

V.

13Dosta sem meo písati: ali neščem ti z črnilom i z perom písati.

14Vüpan se pa; kâ bodem te skoro vido, i z ôči v ôči bodeva gúčala.

15Mér tebi. Pozdrávlajo te priátelje. Pozdrávi priátele po iméni.