1I po eti sem čüo eden veliki glás, liki vnogo lüdstva vu nébi govoréčega: alleluja, zveličanje i díka i poštenjé i zmožnost Gospodni Bôgi našemi.
2Ár so istinske i pravične sôdbe njegove: kâ je osôdo to veliko kurvo, štera je skvarila zemlô vu svojem kurvêštvi i zadomêsto je krv slugov svoji vö jo ziskajôči ž njé roké.
3I drügôč so erkli: álleluja. I njé din je gori šô na veki veke.
4I spadnolo je ti štiridvajseti starišov i te štiri stvári, i molili so Bogá sidéčega na králevskom stôci govoréči: Amen, álleluja.
5I prišao je glás od králevskoga stôca govoréči: hválte Bogá našega vsi slugi njegovi i, kí se ga bojíte, i máli i veliki.
6I čüo sem, liki vnogo lüdstva glás, i liki vodé glás, i liki glás močne grmlajrce govoréči: álleluja; ár kralüje Gospodin Bôg vsamogôči.
7Radüjmo se i vesélmo se i dájmo njemi díko. Ár je prišlo gostüvanje Ágnecovo i žena njegova se je priprávila.
8I dáno ji je, naj se obličé z čístim i leščéčim kmentom. Ár je kment pravičnost ti svécov.
9I erčé mi: píši; bláženi so, ki so na večérjo Ágnecovoga gostüvanja pozváni. I véli mi: ete reči so istinske Bože reči.
II.10I doli sem spadno pred njegovimi nogami: ka bi ga molo. I velí mi: vídi, ne včíni; i jas sem z tebom vrét sluga Boži i z bratmi tvojimi, kí májo Jezušovo svedôstvo. Bogá moli. Ár Jezušovo svedôstvo je Düh prorostva.
III.11I vido sem nébo odprto: i ovo eden bêli konj i te sidéči na njem se je zváo veren i istinski i vu pravici sôdi i vu pravici se vojsküje.
12Očí pa njegove, liki plamén ognja: i na njegovoj glávi korôn vnogo; imajôči imé napísano; štero je nišče nej znáo, nego on sám.
13I oblečeni vu krv namočenim gvantom: i zové se njegovo imé: Rêč Boža.
14I ta vojska vu nébi nasledüvala ga je na bêli konjê oblečena z bêlim i z čístim kmentom.
15I ž njegovi vüst je zhájao eden ostri meč; naj bije ž njim pogane. I on bode je pásao z železnov šíbov. I on kláči preššo vína zadomeščánja i srditosti toga vsamogôčega Bogá.
16I má na gvanti i na bedráj svoji imé napísano: králov Král i gospodé Gospôd.
17I vido sem ednoga angela stojéčega vu sunci. I kričao je z velikím glásom govoréči vsêm fticam letajôčim na srêdi nébe: hodte i spravte se vküp na večérjo toga velikoga Bogá.
18Naj jête meso králov i mesô jezernikov i mesô ti močni i mesô konjôv i ti na njih sidéči i mesô vsê slobodnjákov i slugov i máli i veliki.
IV.19I vido sem to divjáčino i zemelske krále, i vojsko njihovo vküp správleno delajôčo boj z tim na konji sidéčim i z vojskôv njegovov.
20I zgráblena je ta divjájáčina i ž njôv te krívi prorok; kí je znamênja čínio pred njôv; z šterimi je zapelao one: kí so vzéli znamênja te divjáčine, i ki so njé kêp molili: i žíviva sta vržena obá dvá vu z žveplom goréčega ognja mlako.
21I ti drügi so vmorjeni z mečom; kí je vö šô z toga na konji sidéčega vüst; i vse ftice so se nasitile ž njihovim mesom.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.