1Eto pa vê: kâ vu slêdnji dnévi nesmerna vrêmena bodo.
2Ár lüdjé bodo samí sebi radi, skôpi, hválci, gizdavi, preklinjávci, roditelom neokorni, nezahválni, nesvéti.
3Nelübeznivi, nepogájavci, ogrizávci, nemertüčlivi, plašni, nelübci dobroga.
4Odávci, nágli, napíhnjeni, násladnosti bole, kak Bogá lübci.
5Ki májo formo pobožnosti, njé môč pa tajíjo. I tê se ogibli.
6Ár so stê: ki notri plêzijo vu hiže i vlovlene pelajo žene z grêhmi oklajene; štere se z vnôgimi želami vodijo.
7Kí se vsekôs včíjo: i dönok nigdár na spoznanje istine prídti ne morejo.
8Kak sta pa Janneš i Jambreš prôti stalá Môšeši: tak i tê prôti stojíjo istini, lüdjé skvarjene pámeti, zavrženi okoli vere.
9Ali ne bodo šli na vékše. Ár njihova nespametnost očivesna bode vsêm: liki je i oni včinjena.
II.10Tí si pa zapopadno moje včenjé, vodjenjé, gori djánje, vero, trplivost, lübéznost, znášanje.
11Pregánjanja, trplênja, štera so mi včinjena vu Antiohii, vu Ikonii, vu Listri, kákša pregánjanja sem pretrpo; i dönok me je Gospôd zevsega vö oslôbodo.
12Vsi pa i oni, ki ščéjo pobožno živeti vu Kristuš Jezuši, preganjali se bodo.
13Ti hüdi lüdjé pa i zapelávci napré idênje bodo meli z hüdoga na hüše zapelávajôči drüge, i sami se zapelajo.
14Tí pa ostani v tisti: štera si se návčo i štera so na tébe zavüpana znajôči, od koga si se návčo.
15I kâ od detinstva svéta písma znáš: štera te morejo môdroga včiniti na zveličanje, po veri, štera je vu Kristuš Jezuši.
16Vse písmo je od Bogá vdêhnjeno i hasnovito je na včenjé, na káranjé, na poravnanje, na vodjenjé, štero je vu pravici.
17Naj popolni bode Boži človik na vse dobro delo priprávleni.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.