Knige žoltárske 37 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XXXVII. ŽOLTÁR.Nej se je spáčiti nad srečov nepobožni.

1Dávida (Žoltár).

Nezburkaj se nad timi hüdimi: ni neboj nečamuren prôti činéčim neprávdenost.

2Ár kak tráva, se hitro vö vsečéjo, i liki to zelenjé tráve, povêhnejo.

3Vüpaj se vu Bôgi, i činí dobro; žívi v držéli, i hráni se pravično.

4Radüj se vu Gospodni, i dá tebi želênje srca tvojega.

5Porôči Gospodni stezo tvojo, ino se zavüpaj na njega; On ti bode dobro činio.

6Vö spela nedužnost tvojo, kak svetlost, i pravico tvojo, kak pôldné.

7Múči pred Gospodnom, i čákaj ga: nerazgrozi se na toga srečnoga na pôti nvegovoj; na môža, kí činí zločastnost.

8Odstôpi od srditosti i tá niháj nečamurnost: nerazsrdi se na teliko, kâ bi zlo činiti šteo.

9Ár se hüdodêlnici vö ztrêbijo; ali, kí na Gospodna čákajo, oni bodo öroküvali zemlo.

10Edno malo, i toga hüdoga več nede; i či se zglédneš po njegovom mesti, več ga nebode.

11Ali ti krotki bodo zemlo öroküvali, ino se veselíli vu velikom míri.

12Zlo misli te neveren prôti pravičnomi, i z zobmí škríple na njega.

13Ali Gospôd se nad njim smehé; ár vidi, kâ se priblíža dén njegov.

14Ti neverni vö potegüjejo svoj meč, i nategüjejo svoj lok, da bi potepli siromáka i vbôgoga, i bujli one, kí so práve poti.

15Ali nji meč naj ide njim v srce, i lok njíhov se razlomi.

16Bôgše je malo, ka má te pravičen, od bogátstva vnôgi nepobozžni.

17Ár se zlômijo rame ti nepobožni: te pravične pa obdrží Gospôd.

18Zná Gospôd dnéve ti pobožni, i öročina njihova ostáne na veke.

19Neprído na sramoto vu hüdom vrêmeni, i vu dnévi gláda se nasítijo.

20Ár ti nepobožni prêdo, i nepriátelje Gospodná, kak tüčava ágnecov razíde, vu díni razídejo.

21Nepobožen na pôsodo jemlé, i nazá nepláča; ali pravičen je milostivni i dá.

22Ár blagoslovleni njegovi bodo öroküvali zemlo; ali njegovi prekléti se vöstrêbijo.

23Od Gospodna se tákšega môža stopáji ravnajo, i steza njegova je njemi vugodna.

24Gda spádne, se neodvrže; ár ga Gospôd podpéra za rokô njegovo.

25Dête sem bio, ino sem obstarao; ali nej sem vido toga pravičnoga ostávlenoga, niti semena njegovoga krüh prositi.

26Vsákdén milost činí i posodjáva, i semen njegovo bode blagoslovleno.

27Odstôpi od hüdoga, i čini dobro; tak boš prebítek méo na veke.

28Ár Gospôd lübi, ka je prav, i neostávi ti svoji svéti: na veke se obarjejo. Ali ti hüdi semen se vö strêbi.

29Ti pravični bodo öroküvali zemlo, i na veke do na njê prebivali.

30Vüsta toga pravičnoga modrôst govoríjo, i jezik njegov gučí, ka je prav.

31Právda Gospodna je vu srci njegovom; njegovi stopáji se nepošklesnejo.

32Te nepobožen šüta za tim pravičnim, i šetüje ga pogübiti.

33Ali Gospôd ga nenihá vu rôki njegovoj, niti ga neosôdi, či bode sodjen.

34Čákaj na Gospodna, i drži se pôti njegove, i zvísi te, da boš öroküvao zemlo, i vido boš, kâ se vö strêbi te nepobožen.

35Vido sem ednoga nepobožnoga zvíšenoga, kí se je zelenio, liki lombra drêvo.

36Ali gda sem mimo šô, ovo, nej ga je bilô več: zvedávao sem ga, ali nej je naiden.

37Ostani pobožen, i prav sí deni; ár tákšemi na slédnje dobro bode.

38Prestoplávci se pa preprávijo vsegavêč, i semen ti nepobožni se vö strêbi.

39Ali ti pravični májo blagoslov od Gospodna; on je krepkost njihova vu vrêmeni stiskávanja.

40Ár njim Gospôd bode pomágao, ino je vövtrgne: rêši je ti nepobožni, i zdrži je; ár se vu njem vüpajo.