Oznanost 14 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XIV. TÁL.I. Agnec na Šionskoj gori stoji svojimi nôvo pesen popêval jôčimi 1–5.II. Dvá angela letéča, zkoteri eden nazviščâva Evangeliom te drügi pa Babilona spadnenjé 6–13.III. Od žétve i brátve 14–20.I.

1I vido sem: i Ágneca stojéčega na Šionskoj gori i ž njim stô štíridesét i štiri jezero; ki so meli imé Očé njegovoga napísano na čeláj svoji.

2I čüo sem glás z nebés; liki vnožino vodé glás, i liki glás velike grmlajce: i čüo sem glás citarášov, ki so citárili svojmi citarami.

3I popêvali so, liki edno nôvo pesen pred králevskim stôcom i pred timi štirami stvármi i starišmi: i nišče se je nej mogao navčiti te pesmi; nego li ti stô štiridesét štiri jezero; kí so od küpleni od zemlé.

4Tê so, kí so se z ženami nej oskrúnoli; ár so dévojke. Eti nasledüjo Ágneca; kamakoli ide. Tê so küpleni z lüdi, prvotina Boža i Ágnecova.

5I vu njihovi vüstaj je nej nájdena jálnost. Ár so nevujvlačéni pred králevskim stôcom Božim.

II.

6I vido sem drügoga angela letéčega na srêdi nebés, kí je meo vekivečni Evangeliom; ka bi ga nazviščávao tim prebívajôčim na zemli i vsemi národi i plemeni i jeziki i lüdstvi.

7Govoréčega z velikim glásom: bojte se Bogá i dájte njemi díko; ár je prišla vöra sôdbe njegove. I molte ga, kí je napravo nébo i zemlo i môrje i stüdence vse vodé.

8I eden drügi angel ga je nasledüvao govoréči: spadno je, spadno je Babilon, to veliko mesto, záto, kâ je z srditosti vinom, tô je práznosti svoje napájalo vse národe.

9I te trétji angel je je nasledüvao govoréči z velikim glásom: či bode što to divjáčino molo i njé kêp i vzeme znamênje na čelo svoje, ali na rôko svojo.

10I on bode pio z vina srditosti Bože; štero je brezi zmêšanja točeno vu njegove srditosti pehár; i mantrani bodo vu ognji i žvepli pred svétimi angelmi i pred Ágnecom.

11I din njihove moke bode gori šô na veki veke: i ne bodo meli gmaha vujdne i vnoči; kí bodo molili to divjáčino i njé kêp, i či što gori vzeme znamênje njé imena.

12Eti je trplivost ti svéti. Eti so: kí zdržávajo zapôvidi Bože i vero Jezušovo.

13I čüo sem glás z nebés erkôči meni; píši, bláženi so ti mrtvi, ki vu Gospodni vmérajo od vezdášnjega hipa. Zaistino veli Düh: ka si počinéjo od ôpravic svoji; njihova dela je pa bodo nasledüvala za njimi.

III.

14I vido sem: i ovo oblák bêli, i na oblâki sidéči prispodoben k Síni človečemi imajôči na glavi svojoj zláto korôno i vu svojoj rôki eden ostri srp.

15I drügi angel je prišao z cérkvi kričéči z velikim glásom tomi sidéčemi na obláki: püsti srp tvoj i ženjaj; ár ti je že prišla vöra, naj ženjaš; geto se je že dozorila zemlé žétva.

16I vrgao je te sidéči na obláki srp svoj na zemlo: i požeta je zemla.

17I drügi angel je vö prišao z cérkvi, štera je vu nébi, imajôči i on srp ostri.

18I drügi angel je prišao od oltára kí je meo oblást nad ognjom. I kríčao je z velikim kričom tomi; kí je te ostri srp meo govoréči: püsti tvoj ostri srp i poberi grozdje vse zemlé goríc. Ár se je že dozorilo njíh grozdje.

19I vrgao je te angel svoj srp na zemlo i pôbrao je vse gorice te zemlé; i vrgao je je vu te velike srditosti Bože preššo.

20I kláčena je ta prešša zvüna mesta: i krv je šla vö z prešše notri do vüzd konjom na jezero šéststo bižájov.