I Jánoš 3 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

III. TÁL.I. Od Boži sinôv dike 1–2.II. Od onoga, ki grêh čini i ki grêh ne čini 3–9.III. Od Boži i vrajži sinôv znamênja 10–24.I.

1Glédajte, kákšo lübézen nám je dáo Oča: naj se Boži sinovje zovémo. Záto ete svêt ne pozna nás: ár ne pozna njega.

2Lübléni, zdaj smo že Boži sinovje, i ešče se je nej skázalo, ka bomo. Známo pa: kâ, či se skáže, prispodobni k njemi bodemo; ár ga vidili bomo, liki je.

II.

3I vsáki, ki má tô vüpazen vu njem, očiščáva se: liki je i on očísti.

4Vsáki, kí grêh čini, i nepravdenost čini: i grêh je nepravdenost.

5I: znáte, kâ se je on skázao; da bi naše grêhe odevzéo: i grêha vu njem nega.

6Vsáki, kí v njem ostáne, ne greší. Vsáki, kí greší, nêga je vido, niti ga je nej poznao.

7Sinki, nišče vás naj ne zapela. Kí pravico činí: pravičen je; liki je i on pravičen.

8Ki grêh činí; z vragá je: ár vrág od začétka greší. Záto se je skázao Sin Boži; naj vrájža dela razvéže.

9Vsáki, kí je z Bogá narodjen, grêh ne činí: ár njegovo semen vu njem ostáne. I nemre grešiti: ár je z Bogá porodjeni.

III.

10V etom se spoznajo Boži sinovje i vrajži sinovje. Vsáki, kí pravico ne dela, nej je z Bogá; i kí ne lübi brata svojega.

11Ár je eto nazviščávanje; štero ste čüli od začétka: naj eden drügoga lübimo.

12Nej, liki Kain, kí je z hüdoga bio, ino je bujo brata svojega. I zakaj ga je bujo? Záto, kâ so njegova dela hüda bilá; njegovoga brata so pa pravična.

13Ne čüdite se, bráci moji; či vás odürjáva ete svêt.

14Mi známo: kâ smo z mrtvi prêk prinešeni na žítek; ár lübimo brate. Kí ne lübi brata: ostáne vu smrti.

15Vsáki, kí odürjáva brata svojega, lüdomorec je: i znáte, kâ ni eden lüdomorec nema žítka vekivečnoga v sebi obstojéčega.

16V etom smo spoznali lübézen: kâ je on za nás svojo düšo doli djáo. I mí smo dužni za brate düše doli djáti.

17Šteri pa má živlênje etoga svêta, i vidi brata svojega potrebüvajôčega, i zapré srcé svoje pred njim: kakda lübézen Boža ostáne vu njem.

18Sinki moji, ne lübmo se z rečjov, niti z jezikom; nego z delom i z istinov.

19I z etoga poznamo: kâ smo z istine; i pred njim pokrepímo srcâ naša z etim:

20Kâ, či nás skvarjüje srezé naše, vékši je Bôg od srcá našega, i vsa zná.

21Lübléni, či nás srcé naše ne skvarjüje: vüpaznost mámo k Bôgi.

22I, kakoli bomo prosili, vzememo od njega: ár njegove zapôvidi zdržávamo; i štera so priétna pred njim, tá činímo.

23I eto je zapovid njegova: naj verjemo vu iméni Siná njegovoga Jezuš Kristuša i lübimo eden drügoga; liki nám je dáo zapovid.

24I, kí zdržáva zapôvidi njegove, vu njem ostáne, i on vu njem. I z etoga známo: kâ v nami ostáne, z dühá; šteroga nám je dáo.