1Vu oni dnévi pa, gda bi se vučenícke povnôžali, včinjeno je mrmranje Grkov prôti Židovom: ka so zametávali vu vsakdenéšnjoj slüžbi njihove vdovice.
2Ti dvanájset ji pa prizové to vnožino vučeníkov i erčéjo: nej je vugodno, ka bi mi tá niháli Rêč Božo, i slüžili stolom.
3Glédajte záto bratje, da zíščete z vàs sedem možôv dobroga svedôstva, pune Dühá svétoga i modrôsti; štere postávimo na eto potrêbčino.
4Mí pa v molítvi i v slüžbi te rêči obstojímo.
5I priétna je bíla eta rêč pred vsov vnožinov. I odébrali so Števana, moža punoga vere i Dühá svétoga, i Filippa, i Prohora, i Nikánora, i Tímona, i Parména, i k veri obrnjenoga Antiohuškoga Mikloša.
6Té so postavili pred Apoštole, i moléči djáli so na njé roké svoje.
7I rêč Boža je rásla, i napunjávao se je račun vučeníkov vu Jerušálemi jáko. I vnogo popovskoga réda lüdstva je pokornoga bilô veri.
II.8Števan pa, pun vere i môči, činio je čüda i znamênja velika med lüdstvom.
9Gori so pa stanoli níki z správišča, štero se zove Libertinušov, i Cirineušov, i Aleksandriáncov, i oni, kí so z Cilície i Ážie, štükavši se z Števanom.
10I nej so mogli prôti stánoti modrôsti i Dühi, z kim je gúčao.
11Teda so podvrgli možé govoréče: čüli smo ga, kâ je prokletne rečí gúčao prôti Môšeši i Bôgi.
12I nadignoli so lüdstvo i stariše i pisáče, i pristôpivši ftrgnoli so ga, i pelali so ga vu tanáč.
13I postavili so kríve svedoke govoréče: ete človek ne hênja rečí prokletne gúčati prôti etomi svétomi mesti i právdi.
14Ár smo ga čüli gučéčega, kâ te Nazarenski Jezuš potere eto mesto i preminé návade, štere nám je dáo Môšeš.
15I na njega so glédali vsi, kí so vu tanáči sédeli, i vidili so líce njegovo, liki líce kákšega angela.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.